Zadeva T‑678/20

Solar Electric Holding in drugi

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 10. novembra 2021

„Državne pomoči – Trg električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, vključno s fotonapetostno energijo – S francosko zakonodajo določena obveznost nakupa električne energije po ceni, ki je višja od tržne cene – Zavrnitev pritožbe – Člen 12(1) in člen 24(2) Uredbe (EU) 2015/1589 – Področje uporabe“

1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preučitev pritožb – Obveznosti Komisije – Pritožba, ki jo vložijo upravičenci do nepriglašenih ukrepov pomoči, da bi pridobili sklep o nenasprotovanju – Obveznost Komisije, da pritožbo preuči – Neobstoj

   (Uredba Sveta št. 2015/1589, členi 1(h), 12(1) in 24(2))

   (Glej točke od 22 do 39 in 43.)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pristojnosti Komisije oziroma nacionalnih sodišč – Vloga nacionalnih sodišč – Varstvo pravic posameznikov v primeru kršitve obveznosti predhodne priglasitve – Obveznost nacionalnih sodišč, da v celoti upoštevajo vse posledice te kršitve, v skladu z nacionalnim pravom – Obseg

   (člena 107 in 108 PDEU)

   (Glej točki 30 in 31.)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preučitev Komisije – Nepriglašeni ukrepi pomoči – Obveznost Komisije, da oceni združljivost z notranjim trgom – Zahteva – Pritožba, ki jo vloži zainteresirana stranka in ki se nanaša na kršitev določb s področja državnih pomoči

   (Uredba Sveta št. 2015/1589, členi 1(h), 12(1) in 24(2))

   (Glej točke od 49 do 54.)

Povzetek

Francija je leta 2000 za spodbujanje razvoja energije iz obnovljivih virov na svojem ozemlju uvedla zakonsko obveznost za družbo Électricité de France (EDF) in nekatere druge distributerje električne energije, da na zahtevo zadevnih proizvajalcev sklenejo pogodbe o nakupu električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: zelena električna energija). Te pogodbe so bile sklenjene za obdobje 20 let in so določale nakup zelene električne energije po ceni, določeni z ministrskim tarifnim odlokom, ki je veljal na dan, ko je proizvajalec vložil popoln zahtevek za priključitev na javno omrežje.

V tem okviru je skupina Solar Electric, ki se ukvarja z razvojem, izgradnjo in upravljanjem fotonapetostnih naprav v Gvajani in na Martiniku, sklenila pogodbe o tem, da bo družba EDF kupovala zeleno električno energijo po cenah, določenih s tarifnimi odloki z dne 10. julija 2006, 12. januarja 2010 in 31. avgusta 2010.

Do konca leta 2015 so bili stroški, ki so jih imeli distributerji električne energije zaradi obveznosti nakupa zelene električne energije, predmet mehanizma za popolno nadomestitev, financiranega s prispevkom, ki se je zaračunal odjemalcem električne energije. Ti stroški se od leta 2016 nadomestijo iz posebnega namenskega računa, ki se financira z dajatvami na porabo energentov.

Francosko kasacijsko sodišče je leta 2019 razsodilo, da ukrepi, ki temeljijo na tarifnih odlokih z dne 10. julija 2006 in z dne 12. januarja 2010, s katerima se je izvajal mehanizem obveznega nakupa zelene električne energije po višji ceni od tržne, pomenijo nezakonite državne pomoči, ker niso bili priglašeni Evropski komisiji.

Skupina Solar Electric je, potem ko ji je Komisija potrdila, da ji ukrepi, ki temeljijo na zadevnih tarifnih odlokih, niso bili priglašeni, vložila pritožbo v zvezi s shemami pomoči, ki izhajajo iz navedenih tarifnih odlokov, in Komisijo pozvala, naj izrecno odloči o njihovi združljivosti z notranjim trgom.

Ta pritožba je bila vložena na podlagi člena 24(2) Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU, ( 1 ) v skladu s katerim lahko vsaka zainteresirana stranka z vložitvijo pritožbe Komisijo obvesti o kakršni koli domnevni nezakoniti pomoči ali o kakršni koli domnevni zlorabi pomoči.

Komisija je pritožbo z dopisom z dne 3. septembra 2020 zavrnila, ker naj njen predmet ne bi spadal na področje uporabe člena 24(2) Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU.

Splošno sodišče je ob potrditvi te ugotovitve zavrnilo ničnostno tožbo, ki jo je skupina Solar Electric vložila zoper ta sklep.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej navedlo, da je bil namen pritožbe, ki jo je vložila skupina Solar Electric, doseči, da bi Komisija sprejela sklep o nenasprotovanju glede združljivosti ukrepov, ki so jih izvedli francoski organi in ki temeljijo na tarifnih odlokih z dne 10. julija 2006, 12. januarja 2010 in 31. avgusta 2010, z notranjim trgom.

Z njeno tožbo se tako postavlja vprašanje, ali člen 24(2) Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU prejemniku nove pomoči, ki je bila nezakonito izplačana, podeljuje subjektivno pravico, da pri Komisiji vloži pritožbo, da bi od nje prejel sklep o razglasitvi združljivosti pomoči, ki je zadevna država članica ni priglasila, z notranjim trgom.

Čeprav se jezikovna razlaga določb Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU nagiba k potrditvi tega, da lahko prejemniki nezakonito izplačanih pomoči vložijo pritožbo pri Komisiji na podlagi člena 24(2) navedene uredbe, je treba tako ugotovitev zavrniti iz razlogov, povezanih s strukturo nadzora nad državnimi pomočmi in sistematiko mehanizma pritožb.

Splošno sodišče je na eni strani v zvezi s strukturo nadzora nad državnimi pomočmi opozorilo, da je obveznost priglasitve eden od temeljnih elementov sistema nadzora nad državnimi pomočmi, uvedenega s Pogodbo DEU, s katerim je določen preventivni nadzor nad načrti novih pomoči, ki je uveden s členom 108(3) PDEU. V tem okviru iz sistematike člena 108(3) PDEU izhaja, da je obveznost, da se načrti pomoči priglasijo Komisiji, naložena državam članicam. Z dopustitvijo, da lahko prejemnik nezakonito izplačane pomoči pri Komisiji vloži pritožbo, da bi ta ugotovila združljivost te pomoči z notranjim trgom, pa bi se povzročilo le, da bi se temu prejemniku omogočila nadomestitev zadevne države članice, ki je edina pristojna za priglasitev ukrepa pomoči Komisiji.

Poleg tega bi se s tako možnostjo prejemnika nezakonito izplačane pomoči, da se obrne na Komisijo, poseglo v značilnost temeljnosti in nujnosti obveznosti priglasitve ukrepov pomoči in prepovedi njihovega izvajanja v skladu s členom 108(3) PDEU ter splošne sankcije, ki je povezana s tem, da država članica ne izpolni med drugim te obveznosti predhodne priglasitve, to je zagotovitve vračila te pomoči.

Prav tako lahko upravičenci do nezakonite pomoči sprožijo postopek pred nacionalnimi sodišči, da bi se sankcionirala izrecna ali implicitna zavrnitev države, ki dodeljuje to pomoč, da bi izpolnila svojo obveznost priglasitve. Zato se jim ne prizna pravica, da s pritožbo, vloženo pri Komisiji, sprožijo preučitev združljivosti pomoči z namenom, da se ta pomoč odobri.

Splošno sodišče je na drugi strani v zvezi s sistematiko mehanizma pritožb, uvedenega z Uredbo o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU, navedlo, da je ta mehanizem zasnovan z namenom ugotavljanja pomoči, ki niso združljive z notranjim trgom. Iz tega sledi, da je področje uporabe člena 24(2) navedene uredbe omejeno na pritožbe, katerih namen je prijava nezakonitih pomoči, za katere pritožniki menijo, da niso združljive z notranjim trgom. Področje uporabe člena 24(2) navedene uredbe pa ne zajema pritožb, s katerimi pritožniki trdijo, da je pomoč združljiva z notranjim trgom in da bi jo morala Komisija zato odobriti.

Zato se upravičenci do nezakonite pomoči ne morejo opreti na člen 24(2) Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU, da bi vložili pritožbo v zvezi z nezakonito pomočjo, do katere so neposredno ali posredno upravičeni, in sicer zato, da bi Komisija sprejela sklep o ugotovitvi združljivosti te pomoči z notranjim trgom.

Nazadnje, Splošno sodišče je nazadnje tudi trditev skupine Solar Electric, da se z nesprejetjem stališča Komisije o njeni pritožbi ustvarja pravna praznina, katere zapolnitev je namen členov od 107 do 109 PDEU ter Uredbe 2015/1589, zavrnilo ob opozorilu na to, da pravo Unije Komisiji ne nalaga obveznosti, da opravi presojo združljivosti nepriglašene pomoči takoj, ko jo o njej obvesti upravičenec, kot je skupina Solar Electric.

( 1 ) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9) (v nadaljevanju: Uredba o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU).