Zadeva T‑301/20

Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE
in
Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 1. marca 2023

„Damping – Uvoz nekaterih tkanih ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta – Izvedbena uredba (EU) 2020/776 – Dokončna protidampinška dajatev – Izračun normalne vrednosti – Člen 2(5) Uredbe (EU) 2016/1036 – Očitna napaka pri presoji – Škoda – Izračun stopnje nelojalnega nižanja cen“

1. Pravo Evropske unije – Razlaga – Metode – Razlaga glede na mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija – Razlaga Uredbe 2016/1036 glede na protidampinški sporazum GATT iz leta 1994 – Upoštevanje razlage, ki jo je sprejel Organ za reševanje sporov

   (Splošni sporazum o carinah in trgovini 1994; Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (protidampinški sporazum iz leta 1994), člen 2.2.1.1; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 2(5))

   (Glej točke od 23 do 25.)

2. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uporaba konstruirane vrednosti – Upoštevanje proizvodnih stroškov – Izračun stroškov na podlagi računovodskih evidenc – Odstopanje – Stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo preiskovanega izdelka, ki niso bili razumno izraženi v teh evidencah – Dokazno breme institucij – Sodni nadzor – Obseg

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 2(5))

   (Glej točke od 26 do 29.)

3. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uporaba konstruirane vrednosti – Upoštevanje proizvodnih stroškov – Izračun stroškov na podlagi računovodskih evidenc – Stroški, določeni v okviru razmerja znotraj skupine – Prilagoditev zaradi odražanja običajnih tržnih pogojev – Dopustnost – Merila – Upoštevanje stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi in, podredno, katere koli druge razumne podlage

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 2(5), prvi in drugi pododstavek)

   (Glej točke od 31 do 42 in od 77 do 88.)

4. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Opiranje na cene, ki so bile plačane ali se plačujejo v običajnem poteku trgovanja – Upoštevanje vseh upoštevnih dejavnikov in vseh posebnih okoliščin v zvezi z zadevno prodajo – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Očitna napaka pri presoji – Dokazno breme

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 2)

   (Glej točke od 46 do 51.)

5. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Protidampinški postopek – Pravica do obrambe – Pravica do izjave – Obseg

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036)

   (Glej točke od 55 do 58.)

6. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uporaba konstruirane vrednosti – Diskrecijska pravica institucij – Meje – Obveznost skrbne in nepristranske preučitve vseh upoštevnih okoliščin – Obseg – Upoštevanje dokazov, predloženih v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave – Pogoji

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/1036, člen 2)

   (Glej točke od 60 do 68.)

7. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Uredba o uvedbi protidampinških dajatev

   (člen 296 PDEU)

   (Glej točke od 72 do 75.)

Povzetek

Evropska komisija je po pritožbi sprejela Izvedbeno uredbo 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken (v nadaljevanju: tkanine iz šivanih vlaken) s poreklom iz Kitajske in Egipta. ( 1 )

Družbi Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE (v nadaljevanju: Hengshi) in Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE (v nadaljevanju: Jushi), ki sta v lasti kitajskih subjektov in imata sedež v kitajsko‑egiptovski sueški coni gospodarskega in trgovinskega sodelovanja, proizvajata tkanine iz steklenih vlaken in jih izvažata v Evropsko unijo. Družba Jushi poleg tega proizvaja in v Unijo izvaža rovinge iz steklenih vlaken (v nadaljevanju: rovingi), ki so glavna surovina, uporabljena za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken.

Ker sta družbi Hengshi in Jushi menili, da sta bili zaradi protidampinških dajatev, ki jih je uvedla Komisija, oškodovani, sta pri Splošnem sodišču vložili tožbo za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe 2020/492. Splošno sodišče je ob zavrnitvi te tožbe, prvič, zagotovilo pojasnila o upoštevanju računovodskih evidenc stranke, ki je predmet protidampinške preiskave, zaradi določitve normalne vrednosti izdelkov, na katere se nanaša protidampinška dajatev. Drugič, Splošno sodišče je pojasnilo obseg dolžnosti skrbnega ravnanja Komisije, zlasti kar zadeva uporabo dokazov, pridobljenih v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave, v okviru protidampinške preiskave.

Presoja Splošnega sodišča

Tožeči stranki sta v utemeljitev tožbe v okviru prvega tožbenega razloga navedli očitka, ki sta se nanašala na kršitev člena 2(5), prvi pododstavek, Uredbe 2016/1036. ( 2 ) V skladu s to določbo je treba za določitev normalne vrednosti izdelkov, na katere se nanaša protidampinška dajatev, stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo teh izdelkov, izračunati na osnovi evidenc, ki jih hrani preiskovana stranka, če so te evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli v zadevni državi (prvi pogoj) in če se dokaže, da te evidence razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnih izdelkov (drugi pogoj). V zvezi s tem sta tožeči stranki navedli več trditev, s katerimi sta v bistvu izpodbijali metodo, ki jo je Komisija uporabila za računsko določitev normalne vrednosti tkanin iz steklenih vlaken, ki jih je prodajala družba Hengshi.

Na prvem mestu, Splošno sodišče je zavrnilo očitek v zvezi z napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji, ki naj bi ju Komisija storila, ker ni upoštevala stroškov rovingov, navedenih v računovodskih evidencah družbe Hengshi, da je izračunala proizvodne stroške za tkanine iz steklenih vlaken, z obrazložitvijo, da nabavna cene te surovine ni bila določena pod običajnimi tržnimi pogoji.

V zvezi s tem je Splošno sodišče najprej poudarilo, da člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe ne izključuje možnosti, da Komisija ne upošteva stroškov, zabeleženih v računovodskih evidencah preiskovane stranke, kadar cena surovine, ki se uporablja za proizvodnjo obravnavanega izdelka, ni določena pod običajnimi tržnimi pogoji. Vendar se mora Komisija, če meni, da ne sme upoštevati teh stroškov, da bi jih nadomestila z drugo ceno, ki se šteje za razumno, opirati na dokaze ali vsaj na indice, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj dejavnika, zaradi katerega je opravljena prilagoditev.

V obravnavanem primeru je Komisija ugotovila, da so bile cene, po katerih je družba Hengshi nabavljala rovinge od družbe Jushi, dosledno in znatno nižje od cen, po katerih je družba Jushi isti izdelek prodajala neodvisnim strankam, dejavnim na egiptovskem trgu. Glede na znatno razliko med temi cenami je Komisija pravilno sklenila, da cene, ki jih je družba Hengshi plačevala družbi Jushi, ne morejo veljati za primerljive tržne cene, tako da jih je treba prilagoditi.

Poleg tega to, da je družba Jushi od prodaje rovingov družbi Hengshi dosegla določeno stopnjo dobička, ne omogoča samodejno sklepanja, da je do transakcije prišlo pod običajnimi tržnimi pogoji.

Dalje, Splošno sodišče je zavrnilo trditev tožečih strank, da se drugi pogoj iz člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe ne nanaša na razumnost stroškov, ampak bolj na „zanesljivost“ računovodskih evidenc preiskovane stranke. Taka razlaga namreč dokončno preprečuje uporabo konstruirane normalne vrednosti, zlasti ko na proizvodne stroške vplivajo posebne tržne razmere.

Nazadnje, ugotovitev, da člen 2(5) osnovne uredbe ne vsebuje izrecne določbe v zvezi z razumnostjo stroškov, nastalih med povezanimi strankami, ne zadostuje za dokaz, da je zakonodajalec Unije nameraval to okoliščino izključiti pri uporabi te določbe.

Na drugem mestu, Splošno sodišče je zavrnilo očitek v zvezi z očitno napako pri presoji, ki naj bi jo Komisija storila pri primerjavi prodajnih cen rovingov, ki jih je družba Jushi zaračunavala družbi Hengshi oziroma neodvisnim nacionalnim strankam. V zvezi s tem sta tožeči stranki Komisiji očitali, da ni upoštevala vseh pomembnih dejavnikov v zvezi z zadevno prodajo, kot so med drugim carinske dajatve, ki jih je družba Jushi plačala v okviru prodaje rovingov neodvisnim nacionalnim strankam. Ob neobstoju dokaza o tem plačilu v okviru protidampinške preiskave bi morala po mnenju tožečih strank Komisija na lastno pobudo uporabiti dokaz o plačilu carinskih dajatev, ki ga je imela na voljo v okviru svoje vzporedne protisubvencijske preiskave o rovingih, ( 3 ) ali ju vsaj pozvati k predložitvi tega dokaza v okviru protidampinške preiskave.

V zvezi s tem je Splošno sodišče navedlo, da čeprav drži, da mora Komisija skrbno opraviti protidampinško preiskavo in pri določitvi normalne vrednosti upoštevati vse upoštevne okoliščine, je vseeno odvisna od prostovoljnega sodelovanja preiskovanih strank, da ji predložijo potrebne informacije. V obravnavanem primeru bi torej morali tožeči stranki predložiti dokaze, ki so po njunem mnenju upoštevni za preiskavo. Ker pa ti nista v okviru protidampinške preiskave predložili niti najmanjšega dokaza glede carinskih dajatev, ki jih je družba Jushi plačala v okviru prodaje rovingov, ne moreta izkoriščati lastne neskrbnosti s tem, da Komisiji očitata, da ni upoštevala tega elementa.

Poleg tega iz člena 29(6), prvi pododstavek, Uredbe 2016/1037 ( 4 ) izhaja, da se Komisija ne more na lastno pobudo v okviru protidampinške preiskave opreti na dokaz, predložen v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave. Zato sta tožeči stranki tisti, ki bi se morali odpovedati zagotovilu iz tega člena in zahtevati, naj se ta dokaz dopusti tudi v okviru protidampinške preiskave.

Ob upoštevanju teh preudarkov je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija ni kršila člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe, in zavrnilo oba očitka prvega tožbenega razloga, ki sta ju navedli tožeči stranki. Splošno sodišče je zavrnilo tudi druge očitke prvega tožbenega razloga in drugi tožbeni razlog, ki sta ga tožeči stranki uveljavljali v tej tožbi, ter posledično zavrnilo to tožbo v celoti.

( 1 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/492 z dne 1. aprila 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL 2020, L 108, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21; v nadaljevanju: osnovna uredba).

( 3 ) Ta preiskava je privedla do Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/870 z dne 24. junija 2020 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne izravnalne dajatve, uvedene na uvoz izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, ter uvedbi dokončne izravnalne dajatve na registrirani uvoz izdelkov iz neskončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta (UL 2020, L 201, str. 10).

( 4 ) Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 55).