Zadeva C‑700/20

London Steam-Ship Owners’ Mutual Insurance Association Limited

proti

Kraljevini Španiji

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England Wales), Queen’s Bench Division (Commercial Court))

 Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. junija 2022

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici – Razlogi za nepriznanje – Člen 34, točka 3 – Sodna odločba, ki ni združljiva s predhodno sodno odločbo, ki je bila izdana v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje – Pogoji – Spoštovanje določb in temeljnih ciljev Uredbe (ES) št. 44/2001 v sodni odločbi, ki je bila predhodno izdana in v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe – Člen 34, točka 1 – Priznanje, ki je v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se priznanje zahteva – Pogoji“

1.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Področje uporabe – Izvzeta področja – Arbitraža – Priznanje in izvrševanje arbitražne odločbe s strani nacionalnega sodišča – Sodna odločba, v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe – Vprašanje, ki se nanaša na nacionalno in mednarodno pravo, ki se uporabljata – Izvzetje s področja uporabe

(Konvencija z dne 27. septembra 1968, člen 1(4); Uredba Sveta št. 44/2001, člen 1(2)(d))

(Glej točke od 43 do 45 in 47.)

2.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb – Pojem sodne odločbe – Sodna odločba, v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe – Vključitev – Pogoji – Preverjanje spoštovanja določb in temeljnih ciljev Uredbe št. 44/2001 – Neobstoj – Sodna odločba, ki ne more ovirati priznanja sodne odločbe, izdane v drugi državi članici

(Uredba Sveta št. 44/2001, uvodna izjava 16 ter členi 27, 32 in 34, točka 3)

(Glej točke od 48 do 50, od 53 do 57 in od 71 do 73 ter točko 1 izreka.)

3.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem – Cilji – Zaščita šibkejše stranke

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 34, točka 3)

(Glej točke od 59 do 62.)

4.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Litispendenca – Zahtevki med istimi strankami ter z enakima podlago in predmetom – Obveznost sodišča, ki ni prvo začelo postopka, da se izreče za nepristojno – Pogoji

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 27)

(Glej točke 64, 68 in 69.)

5.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb – Razlogi za zavrnitev – Kršitev javnega reda države, v kateri se zahteva priznanje – Pojem – Pravnomočnost predhodno izdane sodne odločbe – Sodna odločba, v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe – Neuporaba člena 34, točka 3, Uredbe št. 44/2001 za to sodno odločbo – Izključitev

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 34, točki 1 in 3)

(Glej točke od 77 do 80 ter točko 2 izreka.)

Povzetek

Po brodolomu tankerja Prestige leta 2002 ob španski obali, ki je povzročil veliko okoljsko škodo, je bil v Španiji uveden kazenski postopek proti, med drugim, poveljniku tega plovila.

V okviru tega postopka je več pravnih oseb, med katerimi je bila tudi španska država, vložilo civilne zahtevke zoper poveljnika in lastnike plovila Prestige ter zoper družbo London P&I Club, ki je zavarovateljica odgovornosti plovila in njegovih lastnikov. Španska sodišča so vse te tožene stranke razglasila za civilno odgovorne. Audiencia Provincial de La Coruña (sodišče province v La Coruñi, Španija) je s sklepom o izvršbi z dne 1. marca 2019 določilo zneske, ki jih je vsaka od tožečih strank, med njimi tudi španska država, upravičena zahtevati od posameznih toženih strank.

Po vložitvi navedenih civilnih zahtevkov pri španskih sodiščih pa je družba London P&I Club sprožila arbitražni postopek v Združenem kraljestvu za ugotovitev, da je bila Kraljevina Španija na podlagi arbitražne klavzule iz zavarovalne pogodbe, ki je bila sklenjena z lastniki plovila Prestige, zavezana svoje zahtevke uveljavljati v okviru te arbitraže in ne v Španiji ter da kot zavarovatelj na noben način ne more nositi odgovornosti v razmerju do španske države. V zavarovalni pogodbi naj bi bilo namreč določeno, da mora zavarovanec v skladu s klavzulo „pay to be paid“ (plačaj, nato plačamo mi) oškodovancu najprej plačati odškodnino, preden lahko znesek odškodnine izterja od zavarovalnice. Arbitražno sodišče je temu predlogu ugodilo, ker je menilo, da se za pogodbo uporablja angleško pravo. Družba London P&I Club je na podlagi nacionalnega zakona o arbitraži(1) vložila tožbo pri High Court of Justice(2), ki je 22. oktobra 2013 dovolilo izvršitev arbitražne odločbe na nacionalnem ozemlju in isti dan izdalo sodbo, v kateri je povzelo besedilo te arbitražne odločbe. Pritožba, ki jo je Kraljevina Španija vložila zoper to dovolitev, je bila zavrnjena.

Kraljevina Španija je nato predlagala in dosegla priznanje – na podlagi člena 33 Uredbe št. 44/2001(3) – sklepa o izvršbi z dne 1. marca 2019, ki ga je izdalo sodišče province v La Coruñi, v Združenem kraljestvu. Družba London P&I Club pa se je zoper to priznanje pritožila pri High Court of Justice.

Sodišče, ki mu je zadnjenavedeno sodišče predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, je med drugim pojasnilo, pod katerimi pogoji je lahko sodba, ki jo je izdalo sodišče države članice in v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe, sodna odločba v smislu člena 34, točka 3, Uredbe št. 44/2001,(4) ki lahko v tej državi članici preprečuje priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici.

Presoja Sodišča

Sodišče je razsodilo, da za sodbo, v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe, velja izključitev arbitraže, ki je določena z Uredbo št. 44/2001,(5) ter ne more biti upravičena do vzajemnega priznanja med državami članicami in biti izvršena v pravosodnem območju Unije v skladu z določbami navedene uredbe.

Vseeno se taka sodba lahko šteje za sodno odločbo v smislu člena 34, točka 3, iste uredbe, ki lahko v državi članici, v kateri je bila izdana, preprečuje priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, če je ta sodna odločba nezdružljiva s to sodbo. Pojem „sodna odločba“ je namreč v Uredbi št. 44/2001 opredeljen široko. Poleg tega člen 34, točka 3, te uredbe sledi posebnemu cilju, in sicer zaščiti celovitosti notranjega pravnega reda države članice in zagotavljanju, da njen družbeni red ni moten s tem, da se ji naloži priznanje sodbe, ki je izdana v drugi državi članici in ki ni združljiva s sodno odločbo, ki so jo v sporu med istima strankama izdala njena sodišča.

Drugače pa je v primeru, v katerem je bila arbitražna odločba, katere besedilo povzema ta sodba, sprejeta v okoliščinah, ki naj ob upoštevanju določb in temeljnih ciljev Uredbe št. 44/2001 ne bi dopuščale sprejetja sodne odločbe, ki spada na področje uporabe te uredbe.

Vsi cilji, ki jim sledi navedena uredba, se namreč odražajo v načelih, na katerih temelji pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah v Uniji, med katerimi so zlasti pravna varnost za pravne subjekte, učinkovito izvajanje sodne oblasti, čim večje zmanjšanje možnosti sočasnih postopkov in medsebojno zaupanje v ustreznost sodnega varstva. Poleg tega medsebojno zaupanje v ustreznost sodnega varstva v Uniji, na katerem temeljijo pravila na področju priznavanja sodnih odločb iz te uredbe, ne zajema odločb, ki jih sprejmejo arbitražna sodišča, niti sodnih odločb, v katerih je povzeto njihovo besedilo.

Sodišče pa je ugotovilo, da vsebina arbitražne odločbe iz postopka v glavni stvari ne bi mogla biti predmet sodne odločbe, ki spada na področje uporabe Uredbe št. 44/2001, ne da bi bili kršeni dve temeljni pravili te uredbe glede relativnega učinka arbitražne klavzule, vključene v zavarovalno pogodbo, in glede litispendence.

Glede relativnega učinka arbitražne klavzule, vključene v zavarovalno pogodbo, je treba navesti, da klavzule o pristojnosti sodišča, dogovorjene med zavarovalnico in zavarovalcem, ni mogoče uveljavljati proti oškodovancu iz zavarovanega škodnega dogodka, ki želi tožbo iz naslova deliktne ali kvazideliktne odgovornosti neposredno vložiti proti zavarovatelju pred sodiščem kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka, ali pred sodiščem kraja, v katerem ima stalno prebivališče. Zato se sodišče, ki ni sodišče, ki je že odločalo o direktni tožbi, ne bi smelo razglasiti za pristojno na podlagi take arbitražne klavzule, da bi se zagotovil cilj, ki mu sledi Uredba št. 44/2001, in sicer zaščita oškodovancev pred zadevnim zavarovateljem. Ta cilj pa bi bil ogrožen, če bi se sodba, v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe, s katero se je arbitražno sodišče na podlagi take arbitražne klavzule izreklo za pristojno, lahko štela za „sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje“, v smislu člena 34, točka 3, navedene uredbe.

Kar zadeva litispendenco, okoliščine, ki so značilne za oba postopka v glavni stvari, v Španiji in v Združenem kraljestvu, povsem ustrezajo položaju, v katerem mora sodišče, ki ni prvo začelo postopka, po uradni dolžnosti prekiniti svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, nato pa se, ko se ta pristojnost ugotovi, izreči za nepristojno v korist tega sodišča.(6) Na dan začetka arbitražnega postopka je namreč že potekal postopek pred španskimi sodišči. V ta postopek so bile vključene iste stranke, med drugim španska država in družba London P&I Club, ki je že bila obveščena o civilnih tožbah, vloženih pred španskimi sodišči. Poleg tega imata ta postopka enak predmet in enako podlago, in sicer morebitno odgovornost družbe London P&I Club do španske države. Sodišče je zato sklenilo, da mora sodišče, ki mu je zadeva predložena, da bi izdalo sodbo, v kateri bi bilo povzeto besedilo arbitražne odločbe, preveriti spoštovanje določb in temeljnih ciljev Uredbe št. 44/2001, da bi se preprečilo izogibanje tem določbam in ciljem. Končanje arbitražnega postopka ob neupoštevanju relativnega učinka arbitražne klavzule, vključene v zavarovalno pogodbo, in pravil o litispendenci pomeni tako izogibanje. Ker pa ta preveritev ni bila opravljena pred zadevnimi sodišči Združenega kraljestva, sodba, v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe, ne more ovirati priznanja sodne odločbe, ki je bila izdana v drugi državi članici, v sporu o glavni stvari.

Sodišču je bilo postavljeno še vprašanje, ali bi lahko morda v okoliščinah, kakršne so podane v postopku v glavni stvari, ovira, da se v Združenem kraljestvu prizna sklep o izvršbi z dne 1. marca 2019, ki ga je izdalo sodišče province v La Coruñi, izhajala iz člena 34, točka 1, Uredbe št. 44/2001(7). Presodilo je, da na podlagi te določbe ni mogoče zavrniti priznanja ali izvršitve sodne odločbe, ki je bila izdana v drugi državi članici, iz razloga, da je ta sodna odločba v nasprotju z javnim redom, ker bi bila z njo kršena pravnomočnost sodbe, v kateri je povzeto besedilo arbitražne odločbe. Zakonodajalec Unije je namreč vprašanje pravnomočnosti predhodno izdane sodne odločbe izčrpno uredil s členom 34, točki 3 in 4, te uredbe.

1      Arbitration Act 1996 (zakon o arbitraži iz leta 1996).

2      High Court of Justice (England & Wales), Queen’s Bench Division (Commercial Court) (višje sodišče (Anglija in Wales), oddelek Queen’s Bench (senat za gospodarske zadeve), Združeno kraljestvo) (v nadaljevanju: High Court of Justice).

3      Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).

4      V skladu s členom 34, točka 3, Uredbe št. 44/2001 se sodna odločba ne prizna, če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje.

5      Člen 1(2)(d) Uredbe št. 44/2001.

6      V skladu s členom 27 Uredbe št. 44/2001.

7      V skladu s to določbo se sodna odločba ne prizna, če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se priznanje zahteva.