Zadeva C‑677/20

Industriegewerkschaft Metall (IG Metall)
in
ver.di – Vereinte Dienstleistungsgewerkschaft

proti

SAP SE
in
SE-Betriebsrat der SAP SE

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. oktobra 2022

„Predhodno odločanje – Socialna politika – Evropska družba – Direktiva 2001/86/ES – Udeležba delavcev v postopku sprejemanja odločitev evropske družbe – Člen 4(4) – Evropska družba, ustanovljena s preoblikovanjem – Vsebina sporazuma, doseženega s pogajanji – Izvolitev predstavnikov delavcev za člane nadzornega sveta – Volilni postopek, ki določa ločen krog glasovanja za predstavnike sindikatov“

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Presoja potrebnosti in upoštevnosti postavljenih vprašanj – Vprašanje, ki se nanaša na razlago prava Unije – Obveznost Sodišča, da presodi razloge za neveljavnost, na katere se sklicuje ena od strank spora v glavni stvari in ki jih predložitveno sodišče ni navedlo – Neobstoj

   (člen 267 PDEU)

   (Glej točki 26 in 28.)

2. Socialna politika – Evropska družba – Udeležba delavcev – Evropska družba, ustanovljena s preoblikovanjem – Sporazum o načinih udeležbe delavcev – Obveznost določitve ravni vseh elementov udeležbe, ki je vsaj enaka že obstoječi ravni v družbi, ki se bo preoblikovala – Obseg – Nacionalna ureditev, ki za družbo, ki se bo preoblikovala, pri izvolitvi predstavnikov delavcev v nadzorni svet določa ločeno glasovanje za kandidate, ki jih predlagajo sindikati – Obveznost ohranitve takega glasovanja v preoblikovani evropski družbi – Spoštovanje načela enakega obravnavanja

   (Direktiva Sveta 2001/86, uvodne izjave 3, 5 in 18 ter člena 2(k) in 4(4))

   (Glej točke od 38 do 40, 43, 45, 46, od 48 do 50 in izrek.)

Povzetek

Preden je bila družba SAP, delniška družba nemškega prava, leta 2014 preoblikovana v evropsko družbo (SE), je imela nadzorni svet, ki je bil v skladu z nemškim pravom ( 1 ) sestavljen iz članov iz vrst delničarjev in članov iz vrst delavcev. Med zadnjenavedenimi sta bila predstavnika, ki so ju predlagali sindikati, izvoljena z glasovanjem, ločenim od glasovanja za izvolitev preostalih članov nadzornega sveta iz vrst delavcev. ( 2 ) Sporazum o načinih udeležbe delavcev v družbi SAP, ki je bila preoblikovana v SE, pa določa drugačna pravila, če je ustanovljen skrčen nadzorni svet. V tem primeru lahko sindikati predlagajo kandidate za del sedežev predstavnikov delavcev, ki so dodeljeni Zvezni republiki Nemčiji in ki jih izvolijo delavci, zaposleni v Nemčiji, pri čemer pa za izvolitev teh kandidatov ni predvideno ločeno glasovanje.

Sindikata Industriegewerkschaft Metall (IG Metall) in ver.di - Vereinte Dienstleistungsgewerkschaft sta neobstoj takega ločenega glasovanja izpodbijala pred sodiščem. Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija), pri katerem sta sindikata vložila revizijo, se je odločilo, da Sodišču postavi vprašanje glede razlage Direktive 2001/86 ( 3 ). Po mnenju predložitvenega sodišča zadevni sporazum ne spoštuje zahtev nemškega prava ( 4 ). Kljub temu se sprašuje, ali člen 4(4) Direktive 2001/86 ( 5 ) ne določa nižje ravni varstva, v skladu s katero bi moralo razlagati nacionalno pravo.

Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je razsodilo, da mora sporazum o načinih udeležbe delavcev, ki velja za SE, ustanovljeno s preoblikovanjem, kot je naveden v zgoraj navedeni določbi, določati ločeno glasovanje za izvolitev nekega deleža kandidatov, ki jih predlagajo sindikati, za predstavnike delavcev v nadzornem svetu SE, če veljavno nacionalno pravo nalaga tako ločeno glasovanje glede sestave nadzornega sveta družbe, ki se bo preoblikovala v SE. V okviru tega glasovanja je treba spoštovati enako obravnavanje med delavci te SE, njenih hčerinskih družb in obratov ter med sindikati, ki so v njih zastopani.

Presoja Sodišča

V tej zadevi je Sodišče najprej podalo jezikovno razlago člena 4(4) Direktive 2001/86 in na njeni podlagi ugotovilo, da je zakonodajalec Unije glede opredelitve predstavnikov delavcev in stopnje njihove udeležbe, ki jo je treba ohraniti, napotil na nacionalno zakonodajo in/ali prakso države članice, v kateri ima sedež družba, ki se bo preoblikovala v SE.

Zlasti v zvezi s soodločanjem predstavnikov delavcev je torej tako pri določitvi oseb, pooblaščenih za zastopanje delavcev, kot pri določitvi elementov, značilnih za soodločanje, ki navedenim predstavnikom omogočajo vplivanje na odločitve, ki se sprejemajo v podjetju, nujno sklicevanje na presoje, ki jih je v zvezi s tem opravil nacionalni zakonodajalec, in na upoštevno nacionalno prakso.

Če je postopkovni element, ki ga določa nacionalna zakonodaja, kot je posebno glasovanje za izvolitev predstavnikov delavcev, značilen element nacionalne ureditve soodločanja predstavnikov delavcev in če ima zavezujočo naravo, je treba ta element pri sporazumu o udeležbi iz člena 4(4) Direktive 2001/86 zato upoštevati.

Po mnenju Sodišča okvir, v katerega spada ta določba, govori v prid jezikovni razlagi. Zakonodajalec Unije je namreč za SE, ustanovljene s preoblikovanjem, nameraval prihraniti posebno obravnavo, zato da ne bi bilo poseženo v pravice na področju udeležbe, ki jih imajo delavci družbe, ki se bo preoblikovala v SE, na podlagi nacionalne zakonodaje in/ali prakse.

Sodišče je menilo, da je ta razlaga Direktive 2001/86 tudi skladna z njenim ciljem. Kot izhaja iz te direktive ( 6 ), jamstvo pridobljenih pravic na področju udeležbe, ki ga želi zakonodajalec Unije, ne vključuje le ohranitve pridobljenih pravic delavcev družbe, ki se bo preoblikovala v SE, ampak tudi razširitev teh pravic na vse delavce SE, in sicer tudi če to v nacionalni zakonodaji ni navedeno. Poleg tega za zagotovitev enakosti med sindikati pravice do predlaganja kandidatov pri izvolitvi predstavnikov delavcev v nadzornem svetu v obravnavanem primeru ni mogoče omejiti zgolj na nemške sindikate.

Po mnenju Sodišča v prid take razlage govori tudi zgodovina nastanka Direktive 2001/86. Iz nje namreč izhaja, da je bila ureditev, ki je veljala za SE, ustanovljene s preoblikovanjem, glavna ovira pri pogajanjih. Postopek sprejemanja te direktive se je lahko nadaljeval šele z uvedbo določbe, ki je bila vključena v člen 4(4) navedene direktive in ki posebej obravnava SE, ustanovljene s preoblikovanjem, zato da bi se preprečilo zmanjšanje obstoječe stopnje udeležbe delavcev v družbi, ki se preoblikuje.

Sodišče je nazadnje pojasnilo, da pravice do predlaganja nekega deleža kandidatov pri izvolitvi predstavnikov delavcev v nadzornem svetu SE, ustanovljene s preoblikovanjem, kakršna je družba SAP, ni mogoče omejiti zgolj na nemške sindikate, temveč jo je treba razširiti na vse sindikate, zastopane v SE, njenih hčerinskih družbah in obratih, tako da se zagotovi enakost med temi sindikati glede te pravice.

( 1 ) Člen 7 Gesetz über die Mitbestimmung der Arbeitnehmer (zakon o soodločanju delavcev) z dne 4. maja 1976 (BGBl. 1976 I, str. 1153), kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 24. aprila 2015 (BGBl. 2015 I, str. 642) (v nadaljevanju: MitbestG).

( 2 ) V skladu s členom 16(1) MitbestG predstavnike sindikatov v nadzornem svetu izvolijo delegati s tajnim glasovanjem in ob spoštovanju načel proporcionalnega zastopanja.

( 3 ) Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 272).

( 4 ) Gre zlasti za člen 21(6) Gesetz über die Beteiligung der Arbeitnehmer in einer Europäischen Gesellschaft (zakon o udeležbi delavcev v evropski družbi) z dne 22. decembra 2004 (BGBl. 2004 I, str. 3675, 3686) v različici, veljavni od 1. marca 2020, v skladu s katerim sporazum o udeležbi v primeru SE, ustanovljene s preoblikovanjem, določa raven vseh elementov udeležbe delavcev, ki je vsaj enaka že obstoječi ravni v družbi, ki se bo preoblikovala v SE.

( 5 ) Člen 4(4) Direktive 2001/86, ki se nanaša na vsebino sporazuma o načinih udeležbe delavcev v SE, določa, da v primeru SE, ustanovljene s preoblikovanjem, sporazum o udeležbi določa raven vseh elementov udeležbe delavcev, ki je vsaj enaka že obstoječi ravni v družbi, ki se bo preoblikovala v SE.

( 6 ) Zlasti iz njene uvodne izjave 18, v kateri je med drugim navedeno, da je zaščita pridobljenih pravic delavcev glede udeležbe pri odločitvah družbe temeljno načelo in izrecni cilj te direktive.