Zadeva C‑519/20

Landkreis Gifhorn

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Kassel)

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 10. marca 2022

„Predhodno odločanje – Politika priseljevanja – Direktiva 2008/115/ES – Pridržanje z namenom odstranitve – Člen 16(1) – Neposredni učinek – Posebni center za pridržanje – Pojem – Pridržanje v zavodu za prestajanje kazni zapora – Pogoji – Člen 18 – Nujne razmere – Pojem – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Učinkovit sodni nadzor“

1. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Pridržanje z namenom odstranitve – Posebni center za pridržanje – Pojem – Posebni oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora – Posebne stavbe, ločene od stavb, v katerih so nastanjeni navadni zaporniki – Vključitev – Pogoji – Nenastanitev v zaporniškem okolju – Spoštovanje temeljnih pravic in pravic, določenih v navedeni direktivi

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 6 in 52(3); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, uvodna izjava 3 in členi 15(1), 16 ter 17)

   (Glej točke od 35 do 38, od 41 do 46 in 57 ter točko 1 izreka.)

2. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Pridržanje z namenom odstranitve – Posebni center za pridržanje – Primeren prostor in primerni pogoji pridržanja – Presoja, za katero je pristojno nacionalno sodišče – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člena 15(1) in 16(1))

   (Glej točke od 48 do 56.)

3. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Pridržanje z namenom odstranitve – Nujne razmere – Pridržanje ali podaljšanje pridržanja v zavodu za prestajanje kazni zapora – Sodni nadzor – Obseg – Preveritev spoštovanja pogojev takega pridržanja ali takega podaljšanja – Vključitev

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člen 18)

   (Glej točke od 63 do 65 in 67 ter točko 2 izreka.)

4. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Pridržanje z namenom odstranitve – Obveznost, da se pridržanje načeloma izvaja v posebnem centru za pridržanje – Izjema – Začasno pridržanje v zavodu za prestajanje kazni zapora – Nujne razmere – Državljani tretjih držav, pridržani ločeno od navadnih zapornikov – Dopustnost – Pogoji

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 6; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, uvodni izjavi 13 in 16 ter členi 15, 16, 17 in 18(1) ter (2))

   (Glej točke 69, od 71 do 74 in od 78 do 98.)

5. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Pridržanje z namenom odstranitve – Nacionalna ureditev, ki dovoljuje začasno pridržanje v zavodu za prestajanje kazni zapora in ločeno od navadnih zapornikov – Nespoštovanje pogojev, predvidenih v navedeni direktivi – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Obveznost neuporabe vsake nacionalne določbe, ki je v nasprotju s pravom Unije

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člena 16(1) in 18(1))

   (Glej točke 99, 100, 102 in 103 ter točko 3 izreka.)

Povzetek

K, pakistanski državljan, ki je nezakonito prebival v Nemčiji, je bil avgusta 2020 z namenom odstranitve pridržan v oddelku Langenhagen (Nemčija) zavoda za prestajanje kazni zapora Hannover (Nemčija). To pridržanje, ki je bilo sprva omejeno do konca septembra 2020, je bilo s sklepom Amtsgericht Hannover (okrajno sodišče v Hannovru, Nemčija) podaljšano do novembra 2020. Zadnjenavedeno sodišče, pri katerem je K vložil pritožbo zoper ta sklep, se sprašuje o zakonitosti njegovega pridržanja glede na zahteve, določene z Direktivo 2008/115. ( 1 ) Navaja, da so bile v določenem obdobju zadevnega pridržanja v oddelku Langenhagen v nekaterih stavbah nastanjene osebe, pridržane z namenom odstranitve, in v drugih stavbah navadni zaporniki. V tem oddelku je tako za obsojene osebe kot tudi za osebe, pridržane z namenom odstranitve, skrbelo isto osebje zavoda za prestajanje kazni zapora. Poleg tega je ta oddelek, čeprav ima svojo direktorico, upravno povezan z zavodom za prestajanje kazni zapora v Hannovru, ki je v celoti pod nadzorom ministra za pravosodje.

Okrajno sodišče v Hannovru je v teh okoliščinah odločilo, da Sodišču predloži vprašanja za predhodno odločanje v zvezi z Direktivo 2008/115. Sodišču predlaga, naj pojasni pogoje, ki jih mora zavod za pridržanje izpolnjevati, da se lahko šteje za „poseben center za pridržanje“, ki je v skladu z navedeno direktivo namenjen pridržanju državljanov tretjih držav, ki čakajo na odstranitev, ter pogoje in sodni nadzor, ki se zahtevajo, kadar država članica te državljane izjemoma pridrži v zavodu za prestajanje kazni zapora.

Presoja Sodišča

Na prvem mestu, Sodišče v zvezi s pojmom „posebni center za pridržanje“ v smislu člena 16(1) Direktive 2008/115 ugotavlja, da morajo biti pogoji pridržanja v takem centru z nekaterih vidikov drugačni od pogojev izvrševanja kazni odvzema prostosti v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pridržanje državljana tretje države z namenom odstranitve je namreč namenjeno zgolj zagotovitvi učinkovitosti postopka vračanja in nima nobenega kaznovalnega namena. Zato morajo biti pogoji pridržanja v takem centru taki, da se kar se da izogne temu, da bi bilo pridržanje podobno zaprtju v zaporniškem okolju, ki je značilno za prestajanje kazni zapora. Poleg tega je treba spoštovati tako pravice, zagotovljene z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), kot tudi pravice, določene v členu 16, od (2) do (5), in v členu 17 Direktive 2008/115.

Sodišče navaja, da je za presojo prostora in pogojev pridržanja pristojno predložitveno sodišče. Ob tem Sodišče med drugim pojasnjuje, da upravna povezava zavoda pridržanja z organom, ki je pristojen tudi za zavode za prestajanje kazni zapora, ne zadostuje za ugotovitev, da ne gre za „posebni center za pridržanje“. Enako velja glede tega, da so v stavbnem kompleksu, v katerem so državljani tretjih držav pridržani zaradi odstranitve, v ločenem delu nastanjene obsojene osebe, pod pogojem, da je ločitev dejansko zagotovljena. Poleg tega mora predložitveno sodišče posebno pozornost nameniti ureditvi prostorov, ki so posebej namenjeni pridržanju državljanov tretjih držav, pravilom, ki določajo pogoje njihovega pridržanja, in posebnim kvalifikacijam ter pristojnostim osebja, odgovornega za pridržanje in delovanje zavoda, v katerem se pridržanje izvaja.

Na drugem mestu, Sodišče pojasnjuje, pod katerimi pogoji lahko država članica začasno določi, da se državljani tretjih držav z namenom odstranitve pridržijo v zavodu za prestajanje kazni zapora, s čimer odstopi od načela pridržanja v posebnem centru.

Prvič, tako odstopanje je lahko upravičeno na podlagi člena 18(1) Direktive 2008/115, če od zadevne države članice ni mogoče razumno pričakovati, da odpravi nepredvideno veliko breme, ki ga nenavadno veliko število državljanov tretjih držav, ki jim je bil izdan sklep o pridržanju z namenom odstranitve, predstavlja za zmogljivosti njenih posebnih centrov za pridržanje. V zvezi s tem je lahko potrebna periodična ponovna preučitev položaja. Poleg tega je tako pridržanje v zavodu za prestajanje kazni zapora izključeno, če se izkaže za nezdružljivo z morebitnim ranljivim položajem zadevnega državljana tretje države. Vsekakor je tako pridržanje izključeno tudi takrat, kadar je na voljo mesto v enem od posebnih centrov za pridržanje zadevne države članice ali kadar je mogoč manj prisilen ukrep. Nazadnje, pogoji pridržanja se morajo kar se da razlikovati od pogojev zaprtja kazensko obsojenih oseb.

Drugič, v skladu s členom 16(1), drugi stavek, Direktive 2008/115 je lahko pridržanje v zavodu za prestajanje kazni zapora izjemoma upravičeno zaradi popolne, nenadne in trenutne nasičenosti vseh posebnih centrov za pridržanje v zadevni državi članici, pod pogojem, da je zadevni državljan tretje države ločen od navadnih zapornikov in je očitno, da za zagotovitev učinkovitosti postopka njegove vrnitve ne zadostuje noben manj prisilni ukrep. Vsako pridržanje v zavodu za prestajanje kazni zapora, ki temelji na tej določbi, se lahko odredi le za kratek čas in preneha biti upravičeno, kadar nasičenost posebnih centrov za pridržanje traja več kot nekaj dni ali se sistematično in v kratkih časovnih presledkih ponavlja. Nazadnje, temeljne pravice, zagotovljene z Listino, ter pravice, določene v členu 16, od (2) do (5), in členu 17 Direktive 2008/115, morajo biti spoštovane ves čas pridržanja.

Če zgornji pogoji niso izpolnjeni in če zadevne nacionalne ureditve ni mogoče razlagati v skladu s pravom Unije, načelo primarnosti prava Unije nacionalnemu sodišču nalaga, da te ureditve ne uporabi.

Nazadnje in na tretjem mestu, Sodišče je preučilo obseg sodnega nadzora, ki ga mora opraviti nacionalno sodišče, kadar odloča o zahtevi za pridržanje državljana tretje države z namenom odstranitve v zavodu za prestajanje kazni zapora ali o zahtevi za podaljšanje takega pridržanja na podlagi člena 18 Direktive 2008/115. Upoštevajoč pravico do učinkovitega sodnega varstva, zagotovljeno s členom 47 Listine, mora to sodišče imeti možnost preveriti spoštovanje pogojev, določenih v tem členu 18. Za to mora med drugim imeti možnost odločiti o vseh upoštevnih dejanskih in pravnih elementih, te pristojnosti pa ni mogoče omejiti zgolj na elemente, ki jih je predložil zadevni upravni organ.

( 1 ) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL 2008, L 348, str. 98).