Zadeva C‑79/20 P

Yieh United Steel Corp.

proti

Evropski komisiji

 Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. aprila 2022

„Pritožba – Damping – Izvedbena uredba (EU) 2015/1429 – Uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana – Dokončna protidampinška dajatev – Uredba (ES) št. 1225/2009 – Člen 2 – Izračun normalne vrednosti – Izračun proizvodnih stroškov – Izguba proizvodnje – Zavrnitev odbitka vrednosti recikliranih jeklenih odpadkov – Določitev normalne vrednosti na podlagi prodaje podobnega izdelka, namenjenega domači potrošnji države izvoznice – Izključitev iz osnove za izračun, ki služi za določitev normalne vrednosti prodaje, opravljene na notranjem trgu države izvoznice, kadar se ta nanaša na izdelke, namenjene izvozu“

1.        Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju – Razlog, ki se nanaša na izkrivljanje dejstev – Nujnost natančne navedbe izkrivljenih elementov in dokaza napak analize, zaradi katerih je prišlo do tega izkrivljanja – Potreba, da izkrivljanje očitno izhaja iz listin v spisu

(člen 256(1), odstavek 2d, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, odstavek 1)

(Glej točke od 52 do 54, 60 ter 84 in 85.)

2.        Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Izbira metode izračuna – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Obseg – Meje

(Uredba Sveta št. 1225/2009)

(Glej točke od 55 do 58 in 61.)

3.        Pritožba – Razlogi – Nujnost natančnega izpodbijanja dela razlogovanja Splošnega sodišča

(člen 256(1), odstavek 2d, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, odstavek 1;Poslovnik Sodišča, člena 168(1)(d) in 169(2))

(Glej točke od 76 do 78.)

4.        Pravo Evropske unije – Razlaga – Besedila v več jezikih – Enotna razlaga – Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami – Upoštevanje splošne sistematike in namena zadevne ureditve

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(2))

(Glej točko 99.)

5.        Pravo Evropske unije – Razlaga – Metode – Razlaga glede na mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija – Razlaga Uredbe št. 1225/2009 glede na protidampinški sporazum GATT iz leta 1994

Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (protidampinški sporazum iz leta 1994); Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(2)).

(Glej točki 101 in 102.)

6.        Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Cena pri običajnem poteku trgovanja – Cena podobnega izdelka, namenjenega porabi na notranjem trgu države izvoznice – Pojem „namenjen potrošnji“ – Podoben izdelek, ki se prodaja na domačem trgu države izvoznice in je nato namenjen izvozu – Izključitev – Zahteva – Obstoj objektivne povezave med prodajo podobnega izdelka na notranjem trgu in končno namembnostjo izdelka – Dokazno breme, ki ga nosi Komisija – Dejanska seznanjenost prodajalca glede končne namembnosti zadevnega izdelka – Neupoštevnost

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(1) in (2))

(Glej točke od 103 do 144.)

Povzetek

Evropska komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo združenje Eurofer, Association européenne de l’acier, po preiskavi sprejela Izvedbeno uredbo 2015/1429(1) (v nadaljevanju: sporna uredba) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana (v nadaljevanju: obravnavani izdelek).

Yieh United Steel Corp. (v nadaljevanju: pritožnica), družba s sedežem v Tajvanu, ki je med drugim dejavna pri proizvodnji in distribuciji obravnavanega izdelka, je pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti sporne uredbe v delu, v katerem se nanaša nanjo. Med drugim navaja kršitev člena 2(2) osnovne uredbe(2), v skladu s katerim se „normalna vrednost“ izdelkov, na katere se nanaša protidampinška dajatev, običajno določi na podlagi prodaje podobnega izdelka, namenjenega domači potrošnji države izvoznice. V zvezi s tem je pritožnica med drugim izpodbijala to, da Komisija pri določitvi normalne vrednosti ni upoštevala določene prodaje zadevnega izdelka njenemu neodvisnemu kupcu v državi izvoznici (v nadaljevanju: zadevna prodaja) zgolj zato, ker naj bi ta zadevni izdelek ta stranka izvozila po tej prodaji, medtem ko naj Komisija ne bi dokazala, da je imela pritožnica namero, da tega izdelka ne nameni domači potrošnji.

Splošno sodišče je s sodbo z dne 3. decembra 2019(3) (v nadaljevanju: izpodbijana sodba) tožbo pritožnice zavrnilo, pri čemer je med drugim presodilo, da Komisija lahko zavrne upoštevanje zadevne prodaje za določitev normalne vrednosti, ne glede na to, ali je bil proizvajalec izvoznik v času sklenitve te prodaje kakor koli seznanjen z izvozom zadevnih izdelkov, če ima na voljo objektivne dokaze, da je ta prodaja v resnici prodaja za izvoz.

Sodišče je s sodbo, izdano na podlagi pritožbe, potrdilo sodbo Splošnega sodišča, pri čemer je pojasnilo izraz „namenjen potrošnji“, uporabljen v členu 2(2) osnovne uredbe.

Presoja Sodišča

Sodišče najprej opozarja, da se v skladu s členom 2(1) in (2) osnovne uredbe pri določitvi normalne vrednosti ne upošteva notranja prodaja v državi izvoznici, če izdelki, na katere se ta prodaja nanaša, niso namenjeni potrošnji na tem trgu, ampak drugemu cilju, kot je njihov izvoz.

Zato Sodišče preuči vprašanje, ali izraz „namenjen potrošnji“ v smislu člena 2(2) osnovne uredbe vključuje subjektivni element, zlasti obstoj namena ali dejanske seznanjenosti prodajalca glede končne namembnosti zadevnega izdelka.

V zvezi s tem Sodišče potrjuje pristop Splošnega sodišča, pri čemer se opira zlasti na besedilo, sobesedilo in namen člena 2(2) osnovne uredbe, v skladu s katerim ni mogoče sprejeti popolnoma subjektivne razlage pojma „prodaja podobnega izdelka, namenjenega domači potrošnji države izvoznice“. Ob tem Sodišče pojasnjuje, da bi povsem „objektivna“ razlaga navedenega pojma, kot jo je uporabilo Splošno sodišče, pomenila, da bi zgolj dokaz, da je nadaljnji gospodarski subjekt v distribucijski verigi izvozil izdelke, na katere se nanaša prvotna prodaja, zadostoval za to, da bi Komisija lahko štela, da so bili ti izdelki ob njihovi prvotni prodaji „namenjeni“ izvozu in bi jo bilo zato treba izključiti iz osnove za izračun, ki se uporabi za določitev normalne vrednosti.

Po mnenju Sodišča pa taka povsem objektivna razlaga ni združljiva z načeloma predvidljivosti in pravne varnosti, ker bi Komisiji omogočila, da naloži protidampinške dajatve neodvisno od politike cen proizvajalca izvoznika in bi tega zavezovala, da izpolnjuje marketinške politike neodvisnih strank, ki jih načeloma ne more nadzorovati.

V zvezi s tem lahko Komisija zlasti za zagotovitev spoštovanja navedenih načel iz osnove za izračun, ki se uporabi za določitev normalne vrednosti, izključi notranjo prodajo le, če dokaže obstoj objektivne povezave med to prodajo in namembnostjo zadevnega izdelka, ki ni domača potrošnja. Iz tega sledi, da mora Komisija dokazati, da iz objektivnih okoliščin navedene prodaje, med katerimi je na prvem mestu cena, izhaja, da namembnost izdelkov, ki so predmet navedene prodaje, ni domača potrošnja države izvoznice, ampak izvoz.

Če namreč Komisija dokaže obstoj takih okoliščin, povezanih s prvotno prodajo, je mogoče šteti, da je moral zadevni proizvajalec izvoznik ob sklenitvi prodaje razumno vedeti, da je bila končna namembnost zadevnega izdelka po vsej verjetnosti izvoz, in ne domača potrošnja države izvoznice.

V obravnavani zadevi Sodišče poudarja, da je bil del domače prodaje pritožnice predmet sistema popustov za izvoz, kar pomeni objektivno okoliščino te prodaje, ki se nanaša na njeno ceno. Poleg tega, tudi ob upoštevanju dejstva, da je bila najpomembnejša stranka pritožnice predvsem dejavna v sektorju izvoza zadevnega izdelka in da se je prodaja pritožnice tej stranki na splošno nanašala na izdelke, namenjene za izvoz, in ne na domačo potrošnjo, bi morala pritožnica ob sklenitvi zadevne prodaje razumno vedeti, kaj je bila končna namembnost zadevnega izdelka, to je po vsej verjetnosti izvoz.

Zato je Sodišče presodilo, da Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da je Komisija lahko zakonito in ne da bi storila očitno napako pri presoji izključila zadevno prodajo iz osnove za izračun določitve normalne vrednosti zlasti na podlagi člena 2(1) in (2) osnovne uredbe, ni napačno uporabilo prava.

1      Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1429 z dne 26. avgusta 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana (UL 2015, L 224, str. 10).

2      Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 2009, L 343, str. 51).

3      Sodba z dne 3. decembra 2019, Yieh United Steel/Komisija (607/15, EU:T:2019:831).