Zadeva T‑246/19

Kraljevina Kambodža
in
Cambodia Rice Federation (CRF)

proti

Evropski komisiji

Sklep Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 10. septembra 2020

„Ničnostna tožba – Uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara – Zaščitni ukrepi – Izvedbena uredba (EU) 2019/67 – Procesno upravičenje – Pravni interes – Zavrnitev ugovora nedopustnosti“

1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Uredba o uvedbi zaščitnih ukrepov za proizvod s poreklom iz države upravičenke do sheme splošnih tarifnih preferencialov – Akt, ki se lahko neposredno in posamično nanaša na državo upravičenko in nacionalno združenje za varstvo interesov zadevne panoge

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Komisije 2019/67)

   (Glej točke od 36 do 43.)

2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pojem – Tretje države – Vključitev

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU)

   (Glej točke od 44 do 51.)

3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Neposredno nanašanje – Merila – Uredba o uvedbi zaščitnih ukrepov za proizvod s poreklom iz države upravičenke do sheme splošnih tarifnih preferencialov – Neposredno nanašanje na državo upravičenko in nacionalno združenje za varstvo interesov zadevne panoge

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Komisije 2019/67)

   (Glej točke od 52 do 69, od 95 do 109 in 122.)

4. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Uredba o uvedbi zaščitnih ukrepov za proizvod s poreklom iz države upravičenke do sheme splošnih tarifnih preferencialov – Posamično nanašanje na državo upravičenko in nacionalno združenje za varstvo interesov zadevne panoge

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Komisije 2019/67)

   (Glej točke od 70 do 93, od 95 do 102 in od 110 do 122.)

5. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Uredba o uvedbi zaščitnih ukrepov za proizvod s poreklom iz države upravičenke do sheme splošnih tarifnih preferencialov – Tožba države upravičenke in nacionalnega združenja za varstvo interesov zadevne panoge – Dopustnost

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Komisije 2019/67)

   (Glej točke od 123 do 128.)

Povzetek

Evropska unija v okviru Uredbe o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov ( 1 ) državam v razvoju omogoča preferencialni dostop do svojega trga v obliki znižanja običajnih dajatev skupne carinske tarife, ki je sestavljena iz splošnega režima in dveh posebnih režimov. Tako imenovani režim „vse razen orožja“ (v nadaljevanju: režim EBA) je posebna ureditev v korist najmanj razvitih držav.

V skladu z režimom EBA je bil uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara (v nadaljevanju: zadevni proizvod) v Unijo upravičen do celotne opustitve dajatev skupne carinske tarife. Po tem, ko so nekatere države članice zahtevale, naj se v zvezi z zadevnim proizvodom sprejmejo zaščitni ukrepi, je Komisija začela zaščitno preiskavo ter ugotovila, da se navedeni proizvod uvaža v obsegu in po cenah, ki povzročajo resne težave industriji Unije. S sprejetjem Izvedbene uredbe 2019/67 ( 2 ) (v nadaljevanju: izpodbijana uredba) je odločila, da se za uvoz zadevnega proizvoda začasno ponovno uvedejo dajatve skupne carinske tarife, pri čemer je vzpostavila postopno znižanje stopenj dajatev, ki se uporabljajo v obdobju treh let.

Kraljevina Kambodža in Cambodia Rice Federation (CRF) – združenje, ki zagovarja interese industrije riža v Kambodži – sta pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe, Komisija pa je vložila ugovor nedopustnosti. V utemeljitev tega ugovora je Komisija primarno trdila, da Kraljevina Kambodža in združenje CRF ne izpolnjujeta pogojev za procesno upravičenje v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU. Podredno je Komisija trdila, da Kraljevina Kambodža in združenje CRF nimata nikakršnega individualnega interesa za izpodbijanje izpodbijane uredbe.

Vendar je Splošno sodišče ta ugovor nedopustnosti zavrnilo.

Kar zadeva procesno upravičenje, je Splošno sodišče opozorilo, da je v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU vsaka fizična ali pravna oseba upravičena do vložitve ničnostne tožbe zoper akt, ki ni naslovljen nanjo, če se ta akt nanjo neposredno in posamično nanaša, v posebnem primeru predpisa, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov, pa, če se ta nanjo neposredno nanaša. V obravnavani zadevi je Splošno sodišče – ne da bi se izreklo o vprašanju, ali je izpodbijana uredba predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov – preučilo, ali je mogoče Kraljevino Kambodžo in združenje CRF opredeliti kot fizični ali pravni osebi, na kateri se izpodbijana uredba neposredno in posamično nanaša, čeprav nista njeni naslovnici.

V zvezi s tem je Splošno sodišče na prvem mestu potrdilo, da je treba izraz „vsaka fizična ali pravna oseba“ iz člena 263, četrti odstavek, PDEU razumeti tako, da zajema tudi države, ki niso članice Unije, kot je Kraljevina Kambodža. Taka teleološka razlaga je v skladu z načelom učinkovitega sodnega varstva in ciljem navedene določbe, ki je zagotoviti ustrezno sodno varstvo vsem fizičnim ali pravnim osebam, na katere se akti institucij Unije neposredno in posamično nanašajo. Poleg tega, čeprav tretje države ne morejo zahtevati priznanja procesne sposobnosti, kakršno državam članicam podeljuje sistem Unije, pa imajo vsaj enako procesno sposobnost, kot jo ta sistem priznava pravnim osebam. Poleg tega niti člen 263, četrti odstavek, PDEU niti nobena druga določba primarnega prava ne izključujeta tretjih držav iz pravice do vložitve ničnostne tožbe.

Na drugem mestu je Splošno sodišče potrdilo, da se ta uredba na Kraljevino Kambodžo in združenje CRF – kolikor to deluje v imenu enega od izvoznikov, včlanjenih vanj, ki ga je Komisija navedla v izpodbijani uredbi, ter v imenu včlanjenih izvoznikov, ki so bili prepoznani v postopku, v katerem je bila sprejeta navedena uredba, in na katere se ta postopek nanaša – neposredno in posamično nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

V skladu z ustaljeno sodno prakso se za neposredno nanašanje zahteva, prvič, da ima izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj fizične ali pravne osebe in, drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice. Ker je z izpodbijano uredbo začasno ukinjen preferencialni dostop do trga Unije, do katerega so upravičeni na eni strani Kraljevina Kambodža kot država, upravičena do celotne opustitve dajatev skupne carinske tarife, na drugi strani pa izvozniki, včlanjeni v združenje CRF, ki so bili do takega preferencialnega dostopa upravičeni na podlagi posebnega režima tarifnih preferencialov, se z njo spreminjajo tako pravni kot gospodarski pogoji, pod katerimi poteka trženje indijskega riža s poreklom iz Kambodže na trgu Unije. Izpodbijana uredba torej neposredno in bistveno vpliva na pravni položaj Kraljevine Kambodže in članov združenja CRF, ki so bili prepoznani v postopku ali na katere se je ta nanašal. Poleg tega, čeprav je res, da izpodbijana uredba določa ukrepe, ki se uporabljajo predvsem za uvoznike s sedežem v Uniji, ti ukrepi učinkujejo tako, da omejujejo dostop kamboške države in izvoznikov, včlanjenih v združenje CRF, do trga Unije, ne da bi imele države članice v zvezi s tem kakršno koli samostojno diskrecijsko pravico.

Posamično nanašanje pa v skladu s sodno prakso izhaja iz dejstva, da zadevni akt vpliva na pravni položaj fizične ali pravne osebe zaradi nekaterih njenih posebnih značilnosti ali dejanskega položaja, po katerem se razlikuje od vseh drugih oseb, in jo zato posamično opredeli enako, kot bi posamično opredelil naslovnika takega akta. Splošno sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da normativna narava izpodbijanega akta ne izključuje možnosti, da se ta neposredno in posamično nanaša na nekatere zadevne pravne ali fizične osebe. Dejstvo, da je namen izpodbijane uredbe ponovno uvesti dajatve skupne carinske tarife za celoten uvoz zadevnega proizvoda v Unijo, zato še ne pomeni, da de facto ni mogoče, da se ta uredba posamično nanaša na Kraljevino Kambodžo in člane združenja CRF, ki so bili prepoznani v postopku ali na katere se je ta nanašal.

V obravnavani zadevi posamično nanašanje na Kraljevino Kambodžo izhaja iz dejstva, da kot država, upravičena do režima EBA, ki je navedena v izpodbijani uredbi, ki je aktivno sodelovala v postopku, v katerem je bila navedena uredba sprejeta, in v zvezi s katero so se za določitev dajatev skupne carinske tarife upoštevale posledice zaščitnih ukrepov, spada v zaprto kategorijo subjektov in je v položaju, po katerem se razlikuje od vseh drugih oseb. Enako velja za člane združenja CRF, ki izvažajo indijski riž s poreklom iz Kambodže v Unijo, saj so bili v izpodbijani uredbi poimensko navedeni in so sodelovali v postopku, v katerem je bila sprejeta navedena uredba, pri čemer so bili podatki v zvezi z njihovo trgovinsko dejavnostjo uporabljeni za to, da so jim bili naloženi zaščitni ukrepi, in so se za določitev dajatev skupne carinske tarife upoštevale posledice navedenih ukrepov zanje, ne glede na to, da so bili zaščitni ukrepi uvedeni s sklicevanjem na Kraljevino Kambodžo, in ne s sklicevanjem na navedene izvoznike.

Kar zadeva pravni interes Kraljevine Kambodže in združenja CRF, je Splošno sodišče ugotovilo, da imata oba interes za to, da predlagata razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe. Razglasitev ničnosti dajatev skupne carinske tarife, ponovno uvedenih z navedeno uredbo, ki se uporabljajo za uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže v Unijo, namreč Kraljevini Kambodži in članom združenja CRF, ki so bili prepoznani v postopku ali na katere se je ta nanašal, prinese individualno korist.

( 1 ) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL 2012, L 303, str. 1).

( 2 ) Izvedbena uredba (EU) 2019/67 z dne 16. januarja 2019 o uvedbi zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara (UL 2019, L 15, str. 5).