Zadeva C‑603/19

Helsingin Bussiliikenne Oy

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (šesti razširjeni senat) z dne 14. septembra 2022

„Državne pomoči – Avtobusni prevoz – Posojilo za opremo in investicijska posojila, ki jih je odobrilo mesto Helsinki – Sklep o razglasitvi pomoči za nezdružljivo z notranjim trgom in o odreditvi njenega vračila – Gospodarska kontinuiteta – Procesne pravice zainteresiranih strank – Člen 6(1) Uredbe (EU) 2015/1589 – Obveznost obrazložitve“

1. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Splošna napotitev na druge listine, ki niso priložene tožbi – Sklicevanje na tožbo, ki jo je zoper isti sklep, sprejet na področju konkurence, vložila druga tožeča stranka – Nedopustnost

   (Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 76(d))

   (Glej točki 17 in 18.)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Možnost prejemnika pomoči, da se sklicuje na pravice, ki so tako obširne kot pravica do obrambe – Neobstoj – Pravica prejemnika pomoči, da je ustrezno vključen v postopek – Obseg

   (člen 108(2) PDEU; Uredba Sveta št. 2015/1589, člen 6(1))

   (Glej točke od 27 do 31.)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preiskava Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije, da zainteresirane stranke pozove k predložitvi pripomb – Pravica prejemnika pomoči, da je ustrezno vključen v postopek – Podjetje, ki je prejemnik pomoči in je bilo opredeljeno v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave ter ga je pozneje prevzela druga družba – Končni sklep, s katerim se je obveznost vračila pomoči zaradi gospodarske kontinuitete razširila na prevzemno družbo – Obveznost Komisije, da sprejme sklep o popravku ali razširitvi sklepa o začetku formalnega postopka preiskave – Neobstoj

   (člen 108(2) PDEU)

   (Glej točke od 32 do 41.)

4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preiskava Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije, da zainteresirane stranke pozove k predložitvi pripomb – Pravica prejemnika pomoči, da je ustrezno vključen v postopek – Podjetje, ki je prejemnik pomoči in je bilo opredeljeno v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave ter ga je pozneje prevzela druga družba – Končni sklep, s katerim se je obveznost vračila pomoči zaradi gospodarske kontinuitete razširila na prevzemno družbo – Pravica prevzemne družbe, da je vključena v formalni postopek preiskave – Obseg

   (člen 108(2) PDEU)

   (Glej točke od 42 do 48.)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preiskava Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije, da zainteresirane stranke pozove k predložitvi pripomb – Pravica prejemnika pomoči, da je ustrezno vključen v postopek – Podjetje, ki je prejemnik pomoči in je bilo opredeljeno v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave ter ga je pozneje prevzela druga družba – Končni sklep, s katerim se je obveznost vračila pomoči zaradi gospodarske kontinuitete razširila na prevzemno družbo – Pravica prevzemne družbe, da je vključena v formalni postopek preiskave – Kršitev – Razglasitev ničnosti sklepa o nezdružljivosti pomoči z notranjim trgom in o naložitvi vračila te pomoči – Zahteva – Možnost, da bi se upravni postopek končal drugače, če ne bi bilo te kršitve

   (člen 108(2) PDEU)

   (Glej točke od 49 do 65.)

6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Določitev dolžnika v primeru prenosa sredstev – Podjetje, ki je prejemnik pomoči in ga je med formalnim postopkom preiskave prevzela druga družba – Razširitev obveznosti vračila na prevzemno družbo v primeru gospodarske kontinuitete – Presoja obstoja gospodarske kontinuitete – Sodni nadzor – Obseg

   (člen 108(2) PDEU)

   (Glej točke od 75 do 81.)

7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Določitev dolžnika v primeru prenosa sredstev – Podjetje, ki je prejemnik pomoči in ga je med formalnim postopkom preiskave prevzela druga družba – Razširitev obveznosti vračila na prevzemno družbo v primeru gospodarske kontinuitete – Presoja obstoja gospodarske kontinuitete – Merila – Prevzem podjetja, ki je prejemnik pomoči, po ceni, ki je nižja od tržne cene – Presoja

   (člen 108(2) PDEU)

   (Glej točke od 84 do 115.)

8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Določitev dolžnika v primeru prenosa sredstev – Podjetje, ki je prejemnik pomoči in ga je med formalnim postopkom preiskave prevzela druga družba – Razširitev obveznosti vračila na prevzemno družbo v primeru gospodarske kontinuitete – Presoja obstoja gospodarske kontinuitete – Merila – Obseg in čas prevzema podjetja, ki je prejemnik pomoči – Presoja

   (člen 108(2) PDEU)

   (Glej točke od 116 do 125.)

9. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Določitev dolžnika v primeru prenosa sredstev – Podjetje, ki je prejemnik pomoči in ga je med formalnim postopkom preiskave prevzela druga družba – Razširitev obveznosti vračila na prevzemno družbo v primeru gospodarske kontinuitete – Presoja obstoja gospodarske kontinuitete – Merila – Ekonomski razlogi za prevzem podjetja, ki je prejemnik pomoči – Presoja

   (člen 108(2) PDEU)

   (Glej točke od 126 do 130.)

10. Pravo Evropske unije – Načela – Varstvo legitimnih pričakovanj – Pogoji – Jasna zagotovila uprave – Neobstoj

    (Glej točke od 150 do 152.)

11. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Vzpostavitev prejšnjega stanja – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

    (člen 108 PDEU)

    (Glej točke od 154 do 158.)

Povzetek

Družba Helsingin Bussiliikenne (v nadaljevanju: nekdanja družba HelB), ki je bila v 100 % lasti mesta Helsinki (Finska), je upravljala avtobusne linije na območju Helsinkov ter ponujala čarterski prevoz in storitve najema avtobusov. Mesto Helsinki je decembra 2015 nekdanjo družbo HelB prodalo družbi Viikin Linja Oy. V skladu z določbami pogodbe o prodaji je bilo ime te družbe spremenjeno v Helsingin Bussiliikenne Oy (v nadaljevanju: tožeča stranka).

Komisija je na podlagi pritožbe začela formalni postopek preiskave glede več posojil za opremo in investicijskih posojil, ki jih je mesto Helsinki med letoma 2002 in 2012 odobrilo nekdanji družbi HelB in njeni predhodnici družbi HKL-Bussiliikenne (v nadaljevanju: sporni ukrep). Sklep o začetku tega postopka je bil 10. aprila 2015 objavljen v Uradnem listu Evropske unije ( 1 ), zainteresirane strani pa so bile pozvane, naj v enem mesecu od te objave predložijo pripombe. Komisija, ki je bila junija 2015 obveščena o skorajšnji prodaji nekdanje družbe HelB tožeči stranki, od zadnjenavedene ni prejela pripomb.

Komisija je s sklepom z dne 28. junija 2019 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) ( 2 ) ugotovila, da so sporni ukrepi državna pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom in ki jo mora Republika Finska izterjati od prejemnika. Ker je Komisija ugotovila, da med nekdanjo HelB in tožečo stranko obstaja gospodarska kontinuiteta, je obveznost vračila nezakonite pomoči razširila na zadnjenavedeno.

Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila ničnostno tožbo, ki jo je šesti razširjeni senat Splošnega sodišča zavrnil. V tej sodbi so bile prvič obravnavane postopkovne obveznosti, ki jih ima Komisija v okviru formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU v zvezi s subjektom, ki nadaljuje gospodarsko dejavnost prvotnega prejemnika državne pomoči in za katerega zaradi uporabe merila gospodarske kontinuitete velja obveznost vračila pomoči.

Presoja Splošnega sodišča

Tožeča stranka je v utemeljitev ničnostne tožbe Komisiji med drugim očitala, da ji pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni dala možnosti, da se izjavi. Po njenem mnenju bi morala Komisija po prenosu nekdanje družbe HelB popraviti ali dopolniti sklep o začetku formalnega postopka preiskave ali ji vsaj omogočiti, da predloži pripombe.

Splošno sodišče je najprej opozorilo, da mora Komisija na podlagi člena 108(2) PDEU in člena 6(1) Uredbe 2015/1589 ( 3 ), če se odloči začeti formalni postopek preiskave v zvezi z ukrepom pomoči, zainteresiranim strankam omogočiti, da predložijo pripombe. Ta obveznost za te stranke ustvari pravico, da so ustrezno vključene v upravni postopek Komisije glede na okoliščine zadeve. Čeprav ta obveznost tako zagotavlja možnost izjave, pa ta obveznost ne ustvarja pravice do obrambe v korist zainteresiranih strank.

Dalje, glede trditve tožeče stranke, da bi Komisija morala sklep o začetku formalnega postopka preiskave popraviti in ga razširiti, da bi ji omogočila, da bi lahko po prevzemu nekdanje družbe HelB učinkovito predložila pripombe, je Splošno sodišče navedlo, da je Komisiji naložena obveznost popravka le v primeru razhajanja med sklepom o začetku postopka in končnim sklepom zlasti glede dejstev ali pravne opredelitve teh dejstev, ki so odločilna za preučitev zadevnih ukrepov.

Komisija pa s tem, da je pomoč preučila izključno v zvezi z družbo HelB, ki je bila v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave jasno navedena kot prejemnik spornih ukrepov, ni spremenila svoje analize niti v zvezi s prejemnikom niti glede obstoja pomoči ali njene združljivosti z notranjim trgom. Okoliščine, da je v izpodbijanem sklepu obveznost vračila nezakonite pomoči razširjena na tožečo stranko na podlagi merila gospodarske kontinuitete, v tem okviru ni mogoče enačiti niti s spremembo prejemnika zadevne pomoči niti z razširitvijo predmeta postopka.

Nasprotno pa je Splošno sodišče sprejelo trditev tožeče stranke, da je Komisija ni dovolj vključila v formalni postopek preiskave. Namreč, ker se je Komisija, ki je bila od junija 2015 obveščena o postopku prenosa, odločila preučiti vprašanje gospodarske kontinuitete med nekdanjo družbo HelB in tožečo stranko, bi morala zadnjenavedeno kot dejansko prejemnico spornih ukrepov vključiti v ta postopek. Komisija je s tem, da tožeči stranki ni omogočila predložitve pripomb o vprašanju gospodarske kontinuitete, kršila procesno pravico tožeče stranke, zagotovljeno s členom 108(2) PDEU.

Vendar je Splošno sodišče v zvezi s tem poudarilo, da ta kršitev procesne pravice tožeče stranke, da je vključena v formalni postopek preiskave, ne pomeni kršitve bistvene postopkovne zahteve, ampak postopkovno nepravilnost, ki lahko povzroči razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v celoti ali deloma le, če se ugotovi, da bi lahko bila vsebina tega sklepa brez te nepravilnosti drugačna. Tožeča stranka pa ni dokazala, da bi, če bi ji bilo z vključitvijo v postopek omogočeno, da bi predložila pripombe, ki jih je želela posredovati o gospodarski kontinuiteti, te lahko spremenile presojo Komisije v zvezi s tem. Splošno sodišče je tako zavrnilo tudi očitek, ki se nanaša na kršitev procesnih pravic.

( 1 ) Sklep C(2015) 80 final z dne 16. januarja 2015 o ukrepu SA.33846 (2015/C) (ex 2014/NN) (ex 2011/CP) – Finska – Helsingin Bussiliikenne Oy (UL 2015, C 116, str. 22).

( 2 ) Sklep Komisije (EU) 2020/1814 z dne 28. junija 2019 o državni pomoči SA.33846 – (2015/C) (ex 2014/NN) (ex 2011/CP), ki jo je Finska izvedla za družbo Helsingin Bussiliikenne Oy (UL 2020, L 404, str. 10).

( 3 ) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).