(Zadeva T‑295/19)

Oleksandr Viktorovych Klymenko

proti

Svetu Evropske unije

Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 25. junija 2020

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Ohranitev imena tožeče stranke na seznamu – Dolžnost Sveta, da preveri, ali sta bili ob sprejetju odločbe organa tretje države spoštovani pravici do obrambe in do učinkovitega sodnega varstva“

1. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za odtujitev javnih sredstev, in fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani – Obseg nadzora

   (člen 275, drugi odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 48; Sklep Sveta (SZVP) 2019/354; Uredba Sveta 2019/352)

   (Glej točke 59, 60 in 85.)

2. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Sklep o zamrznitvi sredstev – Sprejetje ali ohranitev na podlagi sodnega postopka, ki ga vodijo organi tretje države na področju odtujitve javnih sredstev ali zlorabe položaja javnega funkcionarja – Dopustnost – Zahteva – Nacionalna odločba, sprejeta ob spoštovanju pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva – Obveznost preverjanja, ki jo ima Svet – Obveznost obrazložitve – Obseg – Tretja država, ki je pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah – Nevplivanje

   (Sklep 2014/119/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2019/354, Priloga; uredbi Sveta št. 208/2014 in 2019/352, Priloga I)

   (Glej točke od 62 do 65.)

3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Bistvena procesna zahteva, ki se razlikuje od utemeljenosti sklepa

   (člen 296 PDEU)

   (Glej točko 69.)

4. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Sklep o zamrznitvi sredstev – Sprejetje ali ohranitev na podlagi sodnega postopka, ki ga vodijo organi tretje države na področju odtujitve javnih sredstev ali zlorabe položaja javnega funkcionarja – Pogoji – Nacionalna odločba, sprejeta ob spoštovanju pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva – Obveznost pristojnega organa Unije, da v primeru izpodbijanja dokaže utemeljenost razlogov, sprejetih v zvezi z zadevnimi osebami ali subjekti – Obveznost preverjanja skladnosti s temi pravicami Sveta – Kršitev

   (Sklep 2014/119/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2019/354, Priloga; uredbi Sveta št. 208/2014 in 2019/352, Priloga I)

   (Glej točke 71, od 73 do 80, 82, 83, 85, 86, 91, 92, 94 in 103.)

5. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Spoštovanje razumnega roka – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Sodni postopek v tretji državi, ki je podlaga za odločbo o sprejetju omejevalnih ukrepov – Obveznost preverjanja s strani Sveta – Obseg

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

   (Glej točke od 96 do 100.)

Povzetek

Splošno sodišče je v sodbi z dne 25. junija 2020, Klymenko/Svet (T‑295/19), za nične razglasilo več aktov Sveta ( 1 ) o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Ukrajini, s katerimi je bilo podaljšano trajanje seznama oseb, subjektov in organov, za katere se uporabljajo ti omejevalni ukrepi, v delu, v katerem je bilo ime nekdanjega ukrajinskega ministra za prihodke in dajatve ohranjeno na navedenem seznamu.

Ta sodba spada v okvir sporov v zvezi z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini po zatrtju demonstracij v Kijevu februarja 2014. Odločitev o uvrstitvi imena tožeče stranke na sporni seznam je bila sprejeta zato, ker so zoper tožečo stranko v Ukrajini potekale predhodne preiskave zaradi kaznivih dejanj, povezanih z odtujitvijo javnih sredstev in njihovim nezakonitim prenosom iz Ukrajine, nato pa je sledilo podaljšanje te uvrstitve, ker so organi navedene države zoper njo uvedli kazenske postopke v zvezi z odtujitvijo javnih sredstev ali premoženja ter zlorabo položaja javnega funkcionarja. Svet je z izpodbijanima aktoma podaljšal uvrstitev imena tožeče stranke na sporni seznam, pri čemer je proti njej ohranil iste razloge. Navedel je tudi, kot je razvidno iz odločbe preiskovalnega sodnika, pristojnega za zadevni kazenski postopek, da sta bili med navedenim kazenskim postopkom spoštovani pravici tožeče stranke do obrambe in do učinkovitega sodnega varstva.

Tožeča stranka je v utemeljitev tožbe Svetu očitala zlasti, da ni preveril, ali so ukrajinski organi spoštovali njeni pravici do obrambe in do učinkovitega sodnega varstva, ter da je s sprejetjem izpodbijanih aktov storil napako pri presoji.

Splošno sodišče je najprej opozorilo, da morajo sodišča Evropske unije nadzirati zakonitost vseh aktov Unije glede na temeljne pravice. V zvezi s tem, čeprav lahko Svet sprejetje ali ohranitev omejevalnih ukrepov opre na odločbo tretje države, pa mora preveriti, ali je bila taka odločba sprejeta med drugim ob spoštovanju pravic do obrambe in do učinkovitega sodnega varstva v navedeni državi. Splošno sodišče je poleg tega pojasnilo, da čeprav okoliščina, da je tretja država ena od držav, ki so pristopile k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP), vključuje nadzor Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) nad temeljnimi pravicami, ki jih zagotavlja EKČP, pa ta okoliščina ne odpravi zgoraj navedene potrebe po preverjanju.

Čeprav je Svet v obravnavanem primeru v okviru svoje obveznosti obrazložitve navedel razloge, iz katerih je menil, da je bila odločitev ukrajinskih organov, da začnejo in vodijo kazenski postopek zaradi odtujitve javnih sredstev, sprejeta ob spoštovanju navedenih pravic, pa je Splošno sodišče opozorilo, da se ta odločitev razlikuje od preučitve utemeljenosti navedene obrazložitve, ki je del vsebinske zakonitosti spornih aktov in nad katerimi Splošno sodišče zagotavlja nadzor.

Splošno sodišče je v zvezi s tem najprej ugotovilo, da ne izhaja niti iz odločbe preiskovalnega sodnika z dne 5. oktobra 2018, da so bile pravice tožeče stranke zagotovljene, niti iz listin v spisu, da je Svet preučil informacije, ki jih je predložila tožeča stranka.

Splošno sodišče je nato ugotovilo, da čeprav Svet trdi, da je bil v Ukrajini med kazensko preiskavo izveden sodni nadzor in da obstoj več sodnih odločb, sprejetih v tem okviru, kaže na to, da je lahko preveril spoštovanje zadevnih pravic, te odločbe same po sebi ne morejo biti dokaz, da je bila odločitev ukrajinskih organov o izvedbi kazenskih postopkov, na katerih temelji ohranitev omejevalnih ukrepov, sprejeta ob spoštovanju pravic do obrambe in do učinkovitega sodnega varstva. Vse sodne odločbe, ki jih je navedel Svet in ki spadajo v okvir kazenskih postopkov, zaradi katerih sta bila upravičena vpis in ohranitev imena tožečih strank na seznamu, so glede njih zgolj stranske, ker so bodisi zaščitne bodisi postopkovne.

Splošno sodišče je nazadnje poudarilo, da Svet ni pojasnil, kako je mogoče na podlagi obstoja teh odločb sklepati, da je bilo varstvo zadevnih pravic zagotovljeno, čeprav je bil ukrajinski kazenski postopek, ki je bil podlaga zadevnih omejevalnih ukrepov leta 2014, še vedno v fazi predhodne preiskave. V zvezi s tem se je Splošno sodišče sklicevalo na EKČP in Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, iz katere izhaja, da načelo pravice do učinkovitega sodnega varstva med drugim vključuje pravico do sojenja v razumnem roku. Splošno sodišče je poudarilo, da je ESČP že navedlo, da je kršitev tega načela mogoče ugotoviti zlasti takrat, kadar je v preiskovalni fazi kazenskega postopka več obdobij nedejavnosti, ki jih je mogoče pripisati preiskovalnim organom, pristojnim za to preiskavo. V zvezi s tem je Splošno sodišče tudi opozorilo, da mora Svet, kadar omejevalni ukrepi proti določeni osebi veljajo že več let, in to še vedno zaradi istega kazenskega postopka, ki ga vodi zadevna tretja država, podrobneje obravnavati vprašanje, ali so morda organi kršili temeljne pravice te osebe. Zato bi moral Svet navesti vsaj razloge, zaradi katerih je lahko menil, da so bile te pravice spoštovane glede vprašanja, ali je bila zadeva tožeče stranke obravnavana v razumnem roku.

Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da ni dokazano, da se je Svet prepričal, da so ukrajinski pravosodni organi spoštovali pravici tožeče stranke do obrambe in do učinkovitega sodnega varstva v okviru kazenskih postopkov, na katere se je oprl. Iz tega je sklepalo, da je Svet s tem, da je ohranil ime tožeče stranke na spornem seznamu, storil napako pri presoji.

( 1 ) V obravnavani zadevi je bila zahtevana razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2019/354 z dne 4. marca 2019 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP (UL 2019, L 64, str. 7) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2019/352 z dne 4. marca 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 (UL 2019, L 64, str. 1).