Zadeva T‑423/18

Fissler GmbH

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 7. maja 2019

„Znamka Evropske unije – Prijava besedne znamke Evropske unije vita – Absolutni razlogi za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Opisnost – Pojem lastnosti – Ime barve – Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1001“

1. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Presoja razlikovalnega učinka – Merila – Zaznava znamke s strani upoštevne javnosti

   (Uredba 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(b))

   (Glej točko 14.)

2. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Pojem

   (Uredba št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(c))

   (glej točke od 28 do 30, 42)

3. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Cilj – Zahteva po razpoložljivosti

   (Uredba št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(c))

   (Glej točko 31.)

4. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Besedna znamka vita

   (Uredba št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(c))

   (glej točke 35, od 45 do 48, od 50 do 54, 56, 57)

5. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Pojem lastnosti

   (Uredba št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(c))

   (Glej točki 43, 44.)

6. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Ločen preizkus različnih razlogov za zavrnitev – Razlaga razlogov za zavrnitev glede na splošni interes, na katerem temelji vsak od razlogov

   (Uredba št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(b) in (c))

   (Glej točke od 64 do 66.)

7. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Pojem – Merila za presojo

   (Uredba 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(b))

   (Glej točki 68, 69.)

8. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Besedna znamka vita

   (Uredba 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(b))

   (Glej točke od 72 do 75.)

Povzetek

Splošno sodišče je v sodbi Fissler/EUIPO (vita) (T‑423/18), izdani 7. maja 2019, razveljavilo odločbo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) o zavrnitvi registracije besedne znamke vita kot znamke Evropske unije za proizvode, kot so kuhinjski roboti, električne posode za kuhanje in gospodinjski pripomočki. V obravnavani zadevi je EUIPO zavrnil registracijo navedene znamke za proizvode iz razredov 7, 11 in 21 (zlasti električne kuhinjske robote, električne posode za kuhanje pod tlakom in gospodinjske pripomočke) z obrazložitvijo, da je opisna in brez razlikovalnega učinka (člen 7(1)(c) in (b) Uredbe 2017/1001 ( 1 )). V zvezi s tem je zlasti menil, da je prijavljena znamka izraz iz švedščine (vita je določna in množinska oblika besede „vit“, ki po švedsko pomeni „bel“), zato je upoštevna javnost švedsko govoreča javnost v Evropski uniji. EUIPO se je za utemeljitev opisnosti prijavljene znamke v bistvu oprl na dva razloga. Na prvem mestu naj bi bilo to, da so zadevni proizvodi na voljo v beli barvi, dokaj pogosto, čeprav ta barva ni najobičajnejša. Na drugem mestu naj bi bili ti proizvodi v švedščini pogosto poimenovani „vitvaror“ („bela tehnika“).

Glede bolj ali manj pogoste uporabe bele barve za izdelavo zadevnih proizvodov je moralo Splošno sodišče ugotoviti, ali je mogoče tako uporabo opredeliti kot „lastnost“ teh proizvodov v smislu sodne prakse. Splošno sodišče je opozorilo, da je mogoče registracijo znaka zaradi njegove opisnosti (na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 2017/1001) zavrniti le, če je mogoče razumno predvideti, da ga bo zainteresirani krog dejansko prepoznal kot opis ene od navedenih lastnosti. Poleg tega, čeprav ni pomembno, ali je taka lastnost v poslovnem smislu bistvenega ali stranskega pomena, mora biti lastnost v smislu navedenega člena vseeno „objektivna lastnost in bistvo narave tega proizvoda“ ali storitve ter „neločljiva in trajna“ za ta proizvod ali storitev.

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da bela barva ni „neločljiva“ lastnost niti ni „bistvo narave“ zadevnih proizvodov (kot so kuhinjski roboti, električne posode za kuhanje in gospodinjski pripomočki), ampak je to povsem naključen in nepomemben vidik, ki je lahko značilen zgolj za del teh proizvodov, vsekakor pa nima nobene neposredne in takojšnje zveze z njihovo naravo. Taki proizvodi so namreč na voljo v veliko barvah, med katerimi je brez kakršne koli prevlade tudi bela. Zgolj dejstvo, da so zadevni proizvodi na voljo v beli barvi, ki je bolj ali manj pogosta in jo najdemo med drugimi barvami, se ne izpodbija, vendar je to brezpredmetno, saj ni „razumno“ v smislu sodne prakse predpostaviti, da bo upoštevna javnost belo barvo dejansko prepoznala kot opis neločljive lastnosti in bistva narave teh proizvodov. Izraz „vita“ torej ne opisuje ene od lastnosti zadevnih proizvodov in zato ne spada na področje uporabe razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001.

Splošno sodišče je poleg tega opozorilo, da se splošni interes, na katerem temelji člen 7(1)(b) Uredbe 2017/1001, ki izključuje registracijo znamke, ki nima razlikovalnega učinka, nanaša na varstvo potrošnika, tako da se mu omogoči, da brez verjetnosti zmede razlikuje med izvorom proizvodov ali storitev, označenih z znamko, kar se sklada z bistveno funkcijo znamke, ki je označba porekla, medtem ko je splošni interes, za katerega si prizadeva pravilo iz člena 7(1)(c), ki nasprotuje registraciji opisne znamke, osredotočen na varstvo konkurentov pred kakršnim koli tveganjem, da bi en sam gospodarski subjekt monopoliziral opisne označbe lastnosti takih proizvodov ali storitev. Tako neopisna znamka, kakršna je ta iz obravnavane zadeve, zato še ni razlikovalna.

Ker upoštevna javnost prijavljene znamke ne bo razumela kot preprosto objektivno sporočilo, to je, da so navedeni proizvodi na voljo v beli barvi, ampak prej kot označbo njihovega porekla, je Splošno sodišče v bistvu ugotovilo, da je navedena znamka razlikovalna.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Splošno sodišče obema tožbenima razlogoma ugodilo in odločbo EUIPO razveljavilo.

( 1 ) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).