Združeni zadevi C‑529/18 P in C‑531/18 P

PJ
in
PC

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 24. marca 2022

„Pritožba – Načela prava Unije – Člen 19 Statuta Sodišča Evropske unije – Zastopanje strank v direktnih tožbah pred sodiščema Unije – Odvetnik, ki je v razmerju do tožeče stranke tretja oseba – Zahteva po neodvisnosti – Odvetnik, ki opravlja poklic kot sodelavec v odvetniški pisarni – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah“

1. Sodni postopek – Začetna vloga – Formalne zahteve – Podpis odvetnika – Pojem odvetnika – Avtonomna razlaga

   (Statut Sodišča, člen 19, tretji odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 51(1))

   (Glej točki 58 in 60.)

2. Sodni postopek – Začetna vloga – Formalne zahteve – Pogoji glede podpisnika – Status tretje osebe glede na stranke postopka – Stranka, ki jo zastopa odvetnik, zaposlen pri subjektu, povezanem s stranko – Stranka, ki lahko izvaja učinkovit nadzor nad odvetnikom – Nespoštovanje zahteve po neodvisnosti

   (Statut Sodišča, člen 19)

   (Glej točke od 61 do 69, 72, 74 in od 79 do 81.)

3. Sodni postopek – Začetna vloga – Formalne zahteve – Pogoji glede podpisnika – Status tretje osebe glede na stranke postopka – Zastopanje po odvetniku, ki nima statusa tretje osebe – Nedopustnost – Poprava napak po izteku roka za vložitev tožbe – Nedopustnost

   (Statut Sodišča, člena 19, tretji odstavek, in 21, drugi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člena 55(1) in (3) ter 78(6))

   (Glej točke od 88 do 90.)

Povzetek

Oseba PJ je bila imetnica besedne znamke Evropske unije Erdmann & Rossi. Na podlagi zahteve za ugotovitev ničnosti, ki jo je vložila družba Erdmann & Rossi GmbH, je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) to znamko razveljavil.

Oseba PJ je pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razveljavitev te odločbe. Začetno vlogo je podpisal odvetnik S. Splošno sodišče je opozorilo, da zahteva po odvetnikovi neodvisnosti vsebuje pogoj, da med njim in njegovo stranko ne obstaja delovno razmerje. Dodalo je, da odvetnik stranke prav tako ne sme imeti osebne povezave z zadevo ali celo imeti ekonomskih oziroma strukturnih odnosov s stranko.

Splošno sodišče je v obravnavanem primeru po tem, ko je ugotovilo, da je bila oseba PJ soustanovitelj in eden od dveh partnerjev v odvetniški pisarni, ki jo je pooblastila, da s posredovanjem odvetnika S., ki nastopa v imenu te pisarne, zagotavlja njeno zastopanje, tožbo zavrglo kot nedopustno, z obrazložitvijo, da začetne vloge ni podpisal neodvisen odvetnik. ( 1 )

Sodišče je pritožbo osebe JP zavrnilo in z nadomestitvijo obrazložitve razsodilo, da povezave med odvetnikom, ki je sodelavec v odvetniški pisarni, in njegovo stranko, ki je partner v tej pisarni in njen ustanovni član, očitno posegajo v neodvisnost odvetnika. ( 2 )

Presoja Sodišča

Sodišče opozarja, najprej, da stranka ne sme sama nastopati pred sodiščem Unije, ampak mora uporabiti storitve tretje osebe. Zastopanje pred sodiščem lahko zagotovi samo odvetnik, da bi se popolnoma neodvisno ter v skladu z zakonom, poklicnimi pravili in pravili poklicne etike čim bolje varovali in branili interesi pooblastitelja.

Glede tega se neodvisnost odvetnika ne sme razumeti tako, da ta odvetnik ne sme imeti nikakršnih vezi s svojo stranko, temveč da ne sme imeti zgolj takih, zaradi katerih je očitno okrnjena njegova sposobnost zagotavljati nalogo obrambe tako, da čim bolje uveljavlja interese svoje stranke.

Dalje, Sodišče poudarja, da morajo biti primeri nedopustnosti zaradi neizpolnitve naloge zastopanja omejeni na primere, v katerih je očitno, da odvetnik svoje naloge obrambe ne more zagotoviti tako, da čim bolje uveljavlja interese svoje stranke. Tako zgolj obstoj civilnopravne pogodbene vezi med odvetnikom in njegovo stranko ne zadostuje za ugotovitev, da je ta odvetnik v položaju, ki očitno posega v njegovo zmožnost braniti interese njegove stranke.

Nazadnje, Sodišče navaja, da je treba domnevati, da odvetnik, ki je sodelavec v odvetniški pisarni, čeprav opravlja svoj poklic v okviru pogodbe o zaposlitvi, izpolnjuje enake zahteve po neodvisnosti kot odvetnik, ki opravlja dejavnost samostojno ali kot partner v odvetniški pisarni. Vendar je treba razlikovati glede na položaj zastopane stranke.

Položaj, v katerem je stranka tretja fizična ali pravna oseba v razmerju do odvetniške pisarne, v kateri zadevni sodelavec opravlja svoje naloge, namreč ne povzroča posebne težave glede neodvisnosti. Drugače velja za položaj, v katerem je stranka, ki je fizična oseba, partner v odvetniški pisarni in njen ustanovni član ter lahko zato izvaja učinkovit nadzor nad sodelavcem. V zadnjenavedenem primeru je treba šteti, da so vezi med odvetnikom sodelavcem in partnerjem stranko take, da očitno ogrožajo neodvisnost odvetnika.

( 1 ) Sklep z dne 30. maja 2018, PJ/EUIPO – Erdmann & Rossi (Erdmann & Rossi) (T‑664/16, EU:T:2018:517).

( 2 ) V smislu člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.