Zadeva C‑435/17

Argo Kalda Mardi talu

proti

Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet (PRIA)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tartu Halduskohus (upravno sodišče v Tartu, Estonija))

„Predhodno odločanje – Skupna kmetijska politika – Neposredna plačila – Uredba (UE) št. 1306/2013 – Člena 93 in 94 – Priloga II – Navzkrižna skladnost – Kmetijski in okoljski pogoji – Minimalne zahteve – Izvajanje v eni državi članici – Obveznost ohranjanja območij ‚grobišč‘ – Obseg“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 7. avgusta 2018

1. Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Sheme neposrednih podpor – Skupna pravila – Minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje – Obveznost ohranjanja krajinskih značilnosti – Nacionalna ureditev, ki določa obveznost vzdrževanja kamnitih grobišč – Dopustnost

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1306/2013, člena 93(1) in 94, in priloga II; Uredba Sveta št. 1782/2003, Priloga IV)

2. Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Sheme neposrednih podpor – Skupna pravila – Predpisane zahteve ravnanja – Dobri kmetijski in okoljski pogoji – Obveznost spoštovanja teh zahtev – Obseg – Uporaba za celotno kmetijsko gospodarstvo

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1306/2013, členi 72(1)(a), 91(1) in (2), 93(1) in 94, in št. 1307/2013, člen 4(1)(b), (c) in (e))

1.  Člen 93(1), člen 94 in Priloga II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da država članica z določitvijo standarda za ohranjanje zemljišč v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju iz Priloge II zahteva, da se na kmetijski površini ohranijo kamnita grobišča, pri čemer pomeni prestavitev kamnov kršitev takega standarda in se zato plačilo, do katerega je upravičen zadevni kmet, zniža.

   Kot je bilo določeno v Prilogi IV k Uredbi št. 1782/2003, standard DKOS 7 iz Priloge II k Uredbi št. 1306/2013, katerega glavna tema je naslovljena „Krajina, minimalna raven vzdrževanja“, med zahtevami in standardi, ki jih je treba v tem okviru spoštovati, vključuje tudi ohranjanje krajinskih značilnosti. Med krajinskimi značilnostmi iz Priloge II k zadnjenavedeni uredbi so žive meje, ribniki, jarki, drevesa v vrsti, skupini ali posamično, omejki, ozare in terase. Ker pojem „krajinske značilnosti“ v Uredbi št. 1306/2013 ni opredeljen, ga je treba razlagati – kot generalna pravobranilka predlaga v točki 26 sklepnih predlogov – ob upoštevanju njegovega vsakdanjega pomena in okvira, v katerem se praviloma uporablja (glej v tem smislu sodbo z dne 16. julija 2009, Horvath,C‑428/07, EU:C:2009:458, točka 34).

   V zvezi s tem je treba ugotoviti, da bi bila ozka razlaga pojma „krajinske značilnosti“, ki bi med drugim izključila objekte, nastale s človekovimi posegi, v nasprotju z diskrecijsko pravico, ki jo imajo države članice v skladu s členom 94 te uredbe pri določanju minimalnih zahtev v zvezi z dobrim kmetijskim in okoljskim stanjem zemljišč (glej v tem smislu sodbo z dne 16. julija 2009, Horvath,C‑428/07, EU:C:2009:458, točka 37). Sodišče je v zvezi s tem razsodilo, da so krajinske značilnosti fizične sestavine okolja in da morajo minimalne zahteve prispevati k ohranjanju teh značilnosti kot takšnih fizičnih sestavin (sodba z dne 16. julija 2009, Horvath,C‑428/07, EU:C:2009:458, točka 41). Ohranjanje kamnitih grobišč pa prispeva k ohranjanju objektov kulturne in zgodovinske dediščine države članice kot fizičnih sestavin okolja.

   (Glej točke 41 in od 43 do 47 ter točko 1 izreka.)

2.  Člen 72(1)(a), člen 91(1) in (2), člen 93(1) in člen 94 Uredbe št. 1306/2013 ter člen 4(1), (b), (c) in (e) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 je treba razlagati tako, da je treba obveznosti v zvezi z ohranjanjem zemljišč v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju iz Uredbe št. 1306/2013 spoštovati na celotnem kmetijskem gospodarstvu in ne le na kmetijski površini, za katero je bil zahtevek za pomoč dejansko vložen.

   Prvič, zahteve, ki izhajajo iz teh pravil, morajo biti v skladu z uvodno izjavo 54 te uredbe namreč povezane s kmetijsko dejavnostjo ali kmetijskimi zemljišči, kar pomeni, da je treba ta pravila spoštovati tudi na zemljiščih, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, kot je določeno v členu 94 navedene uredbe. Drugič, če bi se nespoštovanje navedenih pravil kaznovalo le v primeru kmetijske površine, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, bi obstajala nevarnost, da bi se kmetje izognili pravilom o navzkrižni skladnosti. Kot je generalna pravobranilka poudarila v točki 58 sklepnih predlogov, bi se to lahko storilo tako, da kmet prvo leto v zahtevek za pomoč ne bi vključil površine, na kateri stoji krajinska značilnost, ki ga ovira pri njegovi dejavnosti, nato pa bi krajinsko značilnost prestavil ali uničil ter naslednje leto tudi to površino vključil v zahtevek za pomoč, pri čemer ne bi tvegal naložitve kakršne koli upravne kazni.

   (Glej točke od 53 do 55 in točko 2 izreka.)