Zadeva C‑338/17

Virginie Marie Gabrielle Guigo

proti

Fond „arantirani vzemania na rabotnitsite i sluzhitelite“

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad)

„Predhodno odločanje – Socialna politika – Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca – Direktiva 2008/94/ES – Člena 3 in 4 – Kritje terjatev delavcev s strani jamstvenih ustanov – Omejitev obveznosti plačila jamstvenih ustanov – Izključitev terjatev iz naslova plač, ki so nastale več kot tri mesece pred vpisom v sodni register sodne odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 25. julija 2018

Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca – Direktiva 2008/94 – Omejitev obveznosti plačila jamstvenih ustanov – Nacionalna ureditev, na podlagi katere so izključene terjatve iz naslova plač, ki so nastale več kot tri mesece pred vpisom v sodni register sodne odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti – Dopustnost

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/94)

Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršen je člen 4(1) Zakon za Garantiranite vzemania na rabotnitsite i sluzhitelite pri nesastoyatelnost na rabotodatelia (zakon o varstvu terjatev delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca), ki ne zagotavljajo jamstva za terjatve, ki jih imajo iz naslova plač delavci, katerih delovno razmerje je prenehalo več kot tri mesece pred vpisom sodne odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti nad njihovim delodajalcem v sodni register.

Treba je poudariti, da je treba primere, v katerih je dovoljeno omejiti obveznost plačila jamstvenih ustanov, kot to določa člen 4 Direktive 2008/94, razlagati ozko (glej po analogiji sodbi z dne 17. novembra 2011, van Ardennen,C‑435/10, EU:C:2011:751, točka 34, ter z dne 28. novembra 2013, Gomes Viana Novo in drugi, C‑309/12, EU:C:2013:774, točka 31). Vendar takšna ozka razlaga ne sme razvrednotiti možnosti, ki je izrecno dana državam članicam, da omejijo navedeno obveznost plačila (glej v tem smislu sodbo z dne 28. novembra 2013, Gomes Viana Novo in drugi, C‑309/12, EU:C:2013:774, točka 32).

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je člen 6 zakona o varstvu terjatev delavcev v skladu s členom 3, drugi odstavek, Direktive 2008/94 kot referenčni datum določil datum vpisa sodne odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti v sodni register.

Na podlagi člena 4(1) in člena 4(2), prvi pododstavek, navedene direktive pa imajo države članice možnost, da omejijo kritje jamstvenih ustanov, kadar je delovno razmerje prenehalo pred tem referenčnim datumom, in sicer tako, da jamstvo odobrijo le delavcem, katerih delovno razmerje je prenehalo v obdobju zadnjih treh mesecev pred tem datumom, kot to določa člen 4(1) zakona o varstvu terjatev delavcev. Izključitev delavcev, katerih delovno razmerje je prenehalo pred tem obdobjem, namreč ne posega v minimalno varstvo, določeno v členu 4(2), prvi pododstavek, Direktive 2008/94, saj ti delavci v razmerju do plačilno nesposobnega delodajalca nimajo neporavnanih terjatev, ki izvirajo iz njihove pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja in ki so nastale v zadnjih treh mesecih pred navedenim referenčnim datumom.

(Glej točke od 34 do 37 in izrek.)