Zadeva C‑83/17

KP

proti

LO

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof)

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Haaški protokol iz leta 2007 – Pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti – Člen 4(2) – Sprememba običajnega prebivališča upravičenca – Možnost uporabe prava države novega običajnega prebivališča upravičenca, ki je lex fori, za nazaj – Obseg besedne zveze ‚če upravičenec od zavezanca ne more dobiti preživnine‘ – Primer, v katerem upravičenec ne izpolnjuje zakonskega pogoja“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 7. junija 2018

1. Vprašanja za predhodno odločanje–Pristojnost Sodišča–Obseg–Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti–Vključitev

   (člen 267 PDEU; Haaški protokol z dne 23. novembra 2007)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost, pravo, ki se uporablja, priznavanje in izvrševanje odločb v preživninskih zadevah–Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti–Posebna pravila, ki omogočajo prednost določenim upravičencem–Upravičenec, ki na podlagi prava svojega običajnega prebivališča ne more pridobiti preživnine–Uporaba legis fori za zahtevek navedenega upravičenca tudi za obdobje pred spremembo njegovega običajnega prebivališča–Pogoji

   (Haaški protokol z dne 23. novembra 2007, člen 4(2))

3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost, pravo, ki se uporablja, priznavanje in izvrševanje odločb v preživninskih zadevah–Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti–Posebna pravila, ki omogočajo prednost določenim upravičencem–Upravičenec, ki na podlagi prava svojega običajnega prebivališča ne more pridobiti preživnine–Pojem–Upravičenec, ki ne izpolnjuje nekaterih pogojev, ki jih za pridobitev preživnine nalaga pravo njegovega običajnega prebivališča–Vključitev

   (Haaški protokol z dne 23. novembra 2007, člen 4(2))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 21 do 25.)

2.  Člen 4(2) Haaškega protokola z dne 23. novembra 2007 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, ki je bil v imenu Evropske skupnosti odobren s Sklepom Sveta 2009/941/ES z dne 30. novembra 2009, je treba razlagati tako, da:

   –	okoliščina, da je država sodišča država, v kateri ima upravičenec običajno prebivališče, ne ovira uporabe te določbe, ker pravo, določeno s subsidiarnim kolizijskim pravilom iz te določbe, ni pravo, določeno z glavnim kolizijskim pravilom iz člena 3 navedenega protokola;

   –

   se v položaju, v katerem preživninski upravičenec, ki je spremenil običajno prebivališče, pri sodiščih države svojega novega običajnega prebivališča proti zavezancu vloži preživninski zahtevek za preteklo obdobje, v katerem je prebival v drugi državi članici, lex fori, ki je tudi pravo države njegovega novega običajnega prebivališča, lahko uporablja, če so bila sodišča države članice, v kateri je sodišče, pred katerim teče postopek, pristojna za odločanje o sporih v zvezi s preživninami, ki se nanašajo na ti stranki in na navedeno obdobje. Kot je razvidno iz člena 4(2) Haaškega protokola, ima ta določba, ki omogoča uporabo lex fori namesto prava države običajnega prebivališča preživninskega upravičenca, polni učinek le, če sta to pravo in lex fori različna. Iz tega izhaja, da ima člen 4(2) Haaškega protokola – v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem lex fori, v obravnavanem primeru avstrijsko pravo, ni pravo države običajnega prebivališča upravičenca za obdobje, za katero ta zahteva preživnino, v obravnavanem primeru nemško pravo – lahko polni učinek. Vendar je poleg tega nujno, da se lex fori iz te določbe lahko uporablja za preživninski zahtevek, ki se nanaša na preteklo obdobje. V zvezi s tem je treba poudariti, da zgolj na podlagi besedila člena 4(2) Haaškega protokola ni mogoče z gotovostjo določiti obsega te določbe. Razlagati jo je treba ob upoštevanju sistema kolizijskih pravil, uvedenega s Haaškim protokolom, in cilja tega protokola. Glede sistema kolizijskih pravil, ki je bil uveden s Haaškim protokolom, je treba poudariti, da člen 4(2) tega protokola določa posebno pravilo v korist nekaterih upravičencev, ki dopolnjuje splošno pravilo iz člena 3 tega protokola. Poleg tega, kot je razvidno zlasti iz poročila Bonomi in iz ciljev, ki jim sledi Komisija, ki je aktivno sodelovala pri pogajanjih za sprejetje Haaškega protokola (glej predlog Uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (COM(2005) 649 final)), je namen tega sistema doseči predvidljivost prava, ki se uporablja, ob zagotavljanju, da bo določeno pravo imelo zadostno vez z zadevnim družinskim položajem. Ob upoštevanju sistema kolizijskih pravil, ki ga določa Haaški protokol, in cilja predvidljivosti, ki mu sledi, kakor sta bila opisana v točki 41 te sodbe, je treba ugotoviti, da če bi bila uporaba lex fori, ki je v členu 4(2) Haaškega protokola določena subsidiarno, zgolj posledica tega, da si je upravičenec izbral novo običajno prebivališče, ne da bi obstajala vez s tem pravom ter z družinskim položajem upravičenca in zavezanca preživninske obveznosti v obdobju, na katero se ta obveznost nanaša, potem ta uporaba ne bi bila niti v skladu s tem sistemom niti v skladu s tem ciljem.

   (Glej točke 29, 33, 34, od 37 do 39, 41, 46 in 51 ter točko 1 izreka.)

3.  Besedno zvezo „ne more dobiti preživnine“ iz člena 4(2) Haaškega protokola z dne 23. novembra 2007 je treba razlagati tako, da zajema tudi položaj, v katerem upravičenec ne more dobiti preživnine na podlagi prava države svojega nekdanjega običajnega prebivališča, ker ne izpolnjuje nekaterih pogojev, ki jih to pravo določa.

   (Glej točko 59 in točko 2 izreka.)