Zadeva C‑73/17

Francoska republika

proti

Evropskemu parlamentu

„Ničnostna tožba – Pravo institucij – Protokol o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije – Evropski parlament – Pojem ‚proračunsko zasedanje‘, ki poteka v Strasbourgu (Francija) – Člen 314 PDEU – Izvajanje proračunske pristojnosti na dodatnem plenarnem zasedanju v Bruslju (Belgija)“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 2. oktobra 2018

1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Zakonodajna resolucija Parlamenta, s katero je bilo v drugi obravnavi potrjeno skupno besedilo letnega proračuna Unije – Vključitev

   (člen 263 PDEU in 314(6) PDEU)

2. Evropska unija – Sedež institucij – Protokola o sedežih institucij, ki za sedež Parlamenta določata Strasbourg – Obseg – Obveznost, da tam poteka proračunsko zasedanje – Pojem proračunskega zasedanja

   (člen 314(4)(c), (5) in (6) PDEU; Protokol št. 3, priložen Pogodbi ESAE, edini člen, točka (a); Protokol št. 6, priložen pogodbam EU in DEU, edini člen, točka (a))

3. Proračun Evropske unije – Proračunski postopek – Sprejetje skupnega besedila letnega proračuna na podlagi spravnega postopka – Obveznosti Parlamenta glede razprave in glasovanja

   (člen 3(3), četrti pododstavek, PEU; člen 314(6) in (7)(a) PDEU)

4. Evropska unija – Sedež institucij – Protokol o sedežih institucij, s katerim je za sedež Parlamenta določen Strasbourg – Obseg – Pristojnost držav članic – Pristojnost parlamenta za notranjo organizacijo – Pogoji za izvajanje – Vzajemna obveznost spoštovanja pristojnosti

   (Protokol št. 3, priložen Pogodbi ESAE, edini člen, točka (a); Protokol št. 6, priložen pogodbam EU in DEU, edini člen, točka (a))

5. Evropska unija – Sedež institucij – Protokol o sedežih institucij, s katerim je za sedež Parlamenta določen Strasbourg – Obseg – Obveznost, da tam poteka proračunsko zasedanje – Obseg – Meje – Izvrševanje proračunskih pristojnosti med dodatnim plenarnim zasedanjem v Bruslju, da bi se Parlamentu omogočilo glasovanje o skupnem besedilu letnega proračuna Unije v ustreznem roku – Dopustnost

   (člen 314 PDEU; Protokol št. 3, priložen Pogodbi ESAE, edini člen, točka (a); Protokol št. 6, priložen pogodbam EU in DEU, edini člen, točka (a))

6. Proračun Evropske unije – Proračunski postopek – Ugotovitev predsednika Parlamenta o dokončnem sprejetju proračuna – Rok za sprejetje – Neobstoj – Obveznost predsednika Parlamenta, da počaka na prihodnje redno plenarno zasedanje v Strasbourgu, preden ugotovi zaključek proračunskega postopka – Neobstoj

   (člen 314, 314, PDEU; Protokol št. 3, priložen Pogodbi ESAE, edini člen, točka (a); Protokol št. 6, priložen pogodbam EU in DEU, edini člen, točka (a))

1.  Tožba zoper zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta, s katero je bilo v drugi obravnavi na podlagi člena 314(6) PDEU potrjeno skupno besedilo letnega proračuna Unije, je dopustna.

   V skladu z besedilom navedene določbe vsaka institucija izvaja pristojnosti ob upoštevanju določb Pogodbe. Če različnih aktov, ki jih na podlagi navedenega člena sprejme proračunski organ, ne bi bilo mogoče predložiti v nadzor Sodišču, bi lahko institucije, ki sestavljajo ta organ, posegle v pristojnosti držav članic ali drugih institucij ali prekoračile meje, ki so začrtane za njihove pristojnosti.

   (Glej točko 16.)

2.  Izraz „proračunsko zasedanje“ iz edinega člena, točka (a), Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, priloženega k PEU, PDEU in ESAE, ne pokriva le rednega plenarnega zasedanja, namenjenega temu, da Parlament preuči predlog proračuna v prvi obravnavi, ampak v skladu s členom 314(6) PDEU zajema tudi drugo obravnavo, ki zagotavlja, da se na plenarni seji javno razpravlja in glasuje o skupnem besedilu letnega proračuna, doseženem v spravnem postopku.

   Izvajanje proračunske pristojnosti Parlamenta na plenarni seji je še posebej pomembno za preglednost in demokratično legitimnost delovanja Unije, ki temelji na letnem proračunu Unije. Slednjih ni mogoče zagotoviti s samo prvo obravnavo predloga proračuna v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU, kadar Parlament v skladu s členom 314(4)(c) PDEU sprejme spremembe k navedenemu predlogu. V zvezi s tem je namreč izvajanje proračunske pristojnosti Parlamenta na plenarni seji temelj demokracije v Uniji in med drugim zahteva javno razpravo na plenarni seji, ki državljanom Unije omogoča, da se seznanijo z različnimi izraženimi političnimi nazori in da si torej ustvarijo politično mnenje o delovanju Unije. Poleg tega lahko preglednost parlamentarne razprave na plenarni seji okrepi demokratično legitimnost proračunskega postopka v odnosu do državljanov Unije in verodostojnost delovanja Unije.

   Vendar lahko spravni postopek, določen v odstavku 4(c) in v odstavku 5 člena 314 PDEU, povzroči bistvene spremembe predloga proračuna, ki jih Parlament pri prvi obravnavi ni preučil niti niso bile predmet javne razprave v spravnem odboru. Seje tega odbora niso javne in vključujejo sodelovanje 28 članov Parlamenta, ki odražajo razmerja v njem, vendar ne da bi bili v celoti zastopani politični interesi vseh članov te institucije.

   (Glej točke od 34 do 37.)

3.  Če v štirinajstdnevnem roku iz člena 314(6) PDEU ne pride do razprave in glasovanja v Evropskem parlamentu o skupnem besedilu letnega proračuna, lahko to besedilo sprejme samo Svet, in sicer pod pogoji, določenimi v odstavku 7(a) tega člena. Za preglednost in demokratično legitimnost delovanja Unije – ki se izražata prek postopka sprejetja letnega proračuna – pa je še posebej pomembno, da Parlament izvaja pristojnost, ki jo ima na podlagi člena 314(6) PDEU, ter da se o tem skupnem besedilu odloča na plenarni seji.

   Zato mora Parlament na tem področju delovati z vso pozornostjo, natančnostjo in predanostjo, ki jih taka odgovornost zahteva, kar pomeni, da morata parlamentarna razprava in glasovanje temeljiti na besedilu, ki je poslancem poslano pravočasno in prevedeno v vse uradne jezike Unije. Unija si namreč prizadeva za večjezičnost, katere pomembnost je poudarjena v členu 3(3), četrti pododstavek, PEU.

   (Glej točki 40 in 41.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 43.)

5.  Evropski parlament mora tako svoje proračunske pristojnosti izvajati na rednem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, pri čemer pa ta obveznost, ki izhaja iz edinega člena, točka (a), Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, priloženega k PEU, PDEU in ESAE, ne preprečuje, da bi se o letnem proračunu – če to terjajo zahteve v zvezi z učinkovitim potekom proračunskega postopka, kot je določen v členu 314 PDEU – razpravljalo in glasovalo na dodatnem plenarnem zasedanju v Bruslju. Postopek – v katerem bi spoštovanje edinega člena, točka (a), tega protokola absolutno prevladalo v škodo polnega sodelovanja Parlamenta v navedenem postopku – bi bil nezdružljiv s potrebno uskladitvijo med zahtevami, ki izhajajo iz teh določb. Parlament ima pri izvajanju te uskladitve diskrecijsko pravico, ki izhaja iz zahtev v zvezi z učinkovitim potekom proračunskega postopka.

   Zato Parlament, če je besedilo letnega proračuna Unije predmet usklajevanja med Parlamentom in Svetom, ne naredi napake pri presoji, če razpravo in glasovanje o skupnem besedilu letnega proračuna, kot izhaja iz navedenega postopka, uvrsti na dnevni red naslednjega dodatnega plenarnega zasedanja v Bruslju, in če to besedilo potrdi z zakonodajno resolucijo na istem plenarnem zasedanju. V zvezi s tem ni mogoče veljavno trditi, da bi Parlament lahko odločal o skupnem besedilu letnega proračuna na rednem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ki se je začelo štiri dni po tem, ko je Svet predložil navedeno skupno besedilo Parlamentu. Dejstvo, da Parlament v celoti uporabi rok, določen v členu 314(6) PDEU, pa ne more postaviti pod vprašaj zakonitosti dnevnega reda ter zakonodajne resolucije z vidika Protokola o sedežih institucij. Parlament lahko v celoti izčrpa roke, ki so zanj določeni z določbami tega člena 314 PDEU. Poleg tega notranje razprave v okviru različnih političnih skupin in Odbora za proračun terjajo veliko časa, še zlasti za pripravo proračunske razprave in glasovanja, ki potekata na plenarni seji, ter predvsem za dosego večine.

   (Glej točke 44, 45, 56 in 61.)

6.  Pogodba DEU predsedniku Parlamenta ne določa nobenega roka, v katerem je treba sprejeti akt, s katerim je ugotovljeno, da je letni proračun Unije dokončno sprejet, ampak mora v skladu z določbami člena 314(9) PDEU do tega sprejetja priti po končanem postopku iz tega člena.

   Navedeni akt je namreč tesno povezan z glasovanjem – na drugi obravnavi – o skupnem besedilu letnega proračuna. Akt predsednika, s katerim se po preveritvi pravilnosti postopka ugotovi, da je letni proračun Unije dokončno sprejet, je zadnja faza postopka za sprejetje tega proračuna Unije, po kateri slednji postane zavezujoč. Tako – kadar je Parlament ob upoštevanju potrebne uskladitve zahtev, ki izhajajo iz edinega člena, točka (a), Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, priloženega k PEU, PDEU in ESAE, in iz člena 314 PDEU, o skupnem besedilu letnega proračuna upravičen razpravljati in glasovati na dodatnem plenarnem zasedanju v Bruslju – predsednik te institucije to ugotovitev poda na tem plenarnem zasedanju.

   Poleg tega glede na pomen, ki ga ima sprejetje letnega proračuna za delovanje Unije, ni mogoče zahtevati, da bi bil predsednik Parlamenta zavezan počakati na naslednje redno plenarno zasedanje v Strasbourgu, da bi ugotovil, da je proračunski postopek končan ter da je letni proračun Unije postal zavezujoč.

   (Glej točke od 62 do 64.)