Zadeva C‑41/17

Isabel González Castro

proti

Mutua Umivale in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia)

„Predhodno odločanje – Direktiva 92/85/EGS – Členi 4, 5 in 7 – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Delavka, ki doji – Nočno delo – Izmensko delo, ki se delno opravlja ponoči – Ocena tveganj, ki izhajajo iz delovnega mesta – Preventivni ukrepi – Izpodbijanje s strani zadevne delavke – Direktiva 2006/54/ES – Člen 19 – Enako obravnavanje – Diskriminacija na podlagi spola – Dokazno breme“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. septembra 2018

1. Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Noseče delavke in delavke, ki so pred kratkim rodile ali dojijo – Direktiva 92/85 – Nočno delo – Obseg – Izmensko delo, ki se delno opravlja ponoči – Vključitev

   (Direktiva 2003/88 Evropskega parlamenta in Sveta, uvodna izjava 14; Direktiva Sveta 92/85, člen 7)

2. Socialna politika – Delavci in delavke – Dostop do zaposlitve in delovni pogoji – Enako obravnavanje – Dokazno breme v primerih diskriminacije – Področje uporabe – Zavrnitev izdaje delavki, ki doji, zdravstvenega spričevala, ki potrjuje obstoj tveganja za dojenje, ki izhaja iz njenega delovnega mesta, in posledično dodelitve denarnega nadomestila za tveganje med dojenjem – Izpodbijanje ocene navedenih tveganj s strani te delavke – Neobstoj posebne preučitve ob upoštevanju njenega posamičnega položaja, ki je podlaga za domnevo, da gre za neposredno diskriminacijo na podlagi spola – Vključitev – Preveritev s strani predložitvenega sodišča – Podrobna pravila o uporabi pravil o dokaznem bremenu

   (Direktiva 2006/54 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 19(1); Direktiva Sveta 92/85, člena 4(1) in 7)

1.  Člen 7 Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem zadevna delavka opravlja izmensko delo, v okviru katerega samo del svojega dela opravi ponoči.

   Ugotoviti je treba, da če je v interesu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, da se v skladu z uvodno izjavo 14 Direktive 2003/88 zanje uporabljajo posebne določbe iz Direktive 92/85, ki se nanašajo na nočno delo, zlasti z namenom izboljšati zaščito, ki jim mora biti v zvezi s tem zagotovljena, se teh posebnih določb ne sme razlagati manj ugodno kot splošne določbe iz Direktive 2003/88, ki se uporabljajo za druge kategorije delavcev.

   (Glej točki 47 in 53 ter točko 1 izreka.)

2.  Člen 19(1) Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem delavka, ki ji je bila zavrnjena izdaja zdravstvenega spričevala, ki potrjuje obstoj tveganja za dojenje, ki izhaja iz njenega delovnega mesta, in posledično dodelitev denarnega nadomestila za tveganje med dojenjem, pred nacionalnim sodiščem ali katerim koli drugim pristojnim organom zadevne države članice izpodbija oceno tveganj, ki izhajajo iz njenega delovnega mesta, če ta delavka navede dejstva, ki nakazujejo, da ta ocena ni vključevala posebne preučitve ob upoštevanju njenega posamičnega položaja, in na podlagi katerih se tako lahko domneva, da gre za neposredno diskriminacijo na podlagi spola v smislu Direktive 2006/54, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče. Tožena stranka mora torej predložiti dokaze, da je navedena ocena tveganja dejansko vključevala tako konkretno preučitev in da torej načelo prepovedi diskriminacije ni bilo kršeno.

3.  V zvezi s podrobnejšimi pravili za uporabo te določbe je treba opozoriti, da se pravila o dokaznem bremenu iz te določbe ne uporabijo takrat, ko zadevna delavka prosi za prilagoditev delovnih pogojev ali, kot v postopku v glavni stvari, za denarno nadomestilo za tveganje med dojenjem, in da je treba oceno tveganj, ki izhajajo iz njenega delovnega mesta, zaradi tega opraviti v skladu s členom 4(1) ali glede na primer v skladu s členom 7 Direktive 92/85. Ta pravila o dokaznem bremenu se uporabijo šele v poznejši fazi, ko zadevna delavka pred sodiščem ali katerim koli drugim pristojnim organom izpodbija odločbo v zvezi s to oceno tveganj (glej v tem smislu sodbo z dne 19. oktobra 2017, Otero Ramos, C‑531/15, EU:C:2017:789, točka 67).

   Ob tem pa mora v skladu s členom 19(1) Direktive 2006/54 delavka, ki se čuti prizadeto zaradi kršitve načela enakega obravnavanja, pred sodiščem ali drugim pristojnim organom predložiti dejstva ali dokaze, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije (sodba z dne 19. oktobra 2017, Otero Ramos, C‑531/15, EU:C:2017:789, točka 68 in navedena sodna praksa).

   (Glej točke 73, 74 in 83 ter točko 2 izreka.)