Zadeva T‑170/16

Guardian Glass España, Central Vidriera, SLU

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Državne pomoči – Davčne ugodnosti, ki jih odobri ozemeljski subjekt države članice – Shema pomoči, razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom – Izvršitev odločbe – Obveznost preverjanja posameznega položaja prejemnikov – Neoblikovanje stališča Komisije – Akt, zoper katerega ni mogoče vložiti tožbe – Nedopustnost“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 11. oktobra 2017

1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Presoja teh učinkov glede na vsebino akta – Upoštevanje tega, kako akt dojemajo naslovniki – Izključitev

   (člen 263, prvi odstavek, PDEU)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Preizkus sheme pomoči kot celote – Dopustnost

   (člena 107(3) PDEU in 108 PDEU)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Obveznost – Težave izvršitve – Sprejetje stališča Komisije glede ukrepov za izvršitev, ki jih je predlagala država članica – Zavezujoča narava – Neobstoj

   (člen 108 (2) PDEU)

4. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Upoštevanje oblike akta – Meje

   (člen 263, prvi odstavek PDEU)

1.  Pri ugotavljanju, ali akt ustvarja zavezujoče pravne učinke v smislu člena 263, prvi odstavek, PDEU, se je treba opreti na vsebino tega akta. Obstoj takih učinkov je treba ugotoviti na podlagi vsebine zadevnega akta in ne more temeljiti na drugih elementih, zlasti ne na tem, kako bi jih lahko dojemali njegovi naslovniki. Tako dojemanje je namreč po naravi subjektivno. Pogoji za dopustitev tožbe pa ne smejo biti odvisni od elementov, ki se lahko spreminjajo glede na organe, podjetja ali posameznike.

   (Glej točke 68, 114 in 115.)

2.  Komisija v primeru sheme pomoči ni dolžna opraviti analize pomoči, ki je bila na podlagi te sheme dodeljena v vsakem posameznem primeru. Lahko se opredeli do splošnih značilnosti zadevne sheme, ne da bi morala preučiti vsak posamezni primer uporabe. Če se Komisija tako na splošno in abstraktno izreče o shemi državnih pomoči, ki jo razglasi za nezdružljivo z notranjim trgom, in odredi vračilo zneskov, prejetih na podlagi te sheme, je država članica dolžna preučiti posamični položaj vsakega podjetja, na katerega se nanaša tak postopek vračila.

   (Glej točki 70 in 71.)

3.  Če država članica naleti na nepredvidene ali nepredvidljive težave pri izvrševanju odločbe s področja državnih pomoči, se mora obrniti na Komisijo. Dopisi, ki jih Komisija pošlje nacionalnim organom v okviru izvrševanja odločbe Komisije, s katero je sistem pomoči razglašen za nezakonit in nezdružljiv z notranjim trgom ter je odrejeno vračilo zadevnih pomoči, ne da bi bili opredeljeni posamezni prejemniki teh pomoči in določeni natančni zneski, ki jih je treba vrniti, so povsem nezavezujoči. V takem okviru Komisija samo izraža svoje mnenje o sprejemljivosti ukrepov za izvršitev, ki jih predlaga zadevna država članica, z vidika prava Evropske unije glede na težave, s katerimi se spopada ta država.

   (Glej točke 72, 74 in 75.)

4.  Oblika sprejetega akta načeloma ne vpliva na ugotovitev dopustnosti ničnostne tožbe. S tem se preprečuje, da bi bil zaradi oblike ali poimenovanja, ki ju je izdajatelj dal aktu, ta akt izvzet iz vsake ničnostne tožbe, čeprav bi v resnici ustvarjal pravne učinke. Nasprotno pa se lahko oblika akta upošteva, če se s tem lahko opredeli njegova narava.

   V zvezi s tem je akt v obliki dopisa brez datuma, ki ni podpisan in nima pisemske glave Komisije, neuradni dokument, ki nima oblike, ki jo institucija običajno uporablja za sprejetje akta, katerega posledica ali namen je ustvarjanje pravnih učinkov. Neobstoj zavezujočih pravnih učinkov, ki bi jih ustvarjal izpodbijani akt, ki izhaja iz njegove vsebine, je potrjen z obliko, v kateri je bil akt sprejet.

   (Glej točke od 85 do 89 in 92.)