Zadeva T‑763/16

PY

proti

EUCAP Sahel Niger

„Arbitražna klavzula – Osebje mednarodnih misij v Evropski uniji – Spori glede pogodb o zaposlitvi – Postopki notranje preiskave – Zaščita žrtev v primeru prijave nadlegovanja – Pogodbena odgovornost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 12. aprila 2018

1. Skupna zunanja in varnostna politika – Pristojnost sodišča Unije – Tožba v zvezi z upravljanjem svojega osebja s strani misij Unije za skupno varnostno in obrambno politiko – Vključitev

2. Sodni postopek – Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Pogodbe o zaposlitvi osebja mednarodne misije Unije – Tožba zaradi pogodbene obveznosti – Določitev prava, ki se uporablja – Pogodbe o zaposlitvi, ki tega prava ne določajo – Preučitev tožbe le na podlagi teh pogodb in glede splošnih pravnih načel – Dopustnost – Pogoji

   (Člen 340, prvi odstavek, PDEU)

3. Sodni postopek – Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Pogodbe o zaposlitvi osebja mednarodne misije Unije – Tožba zaradi pogodbene obveznosti – Vzročna zveza – Pojem

   (Člen. 340, prvi odstavek, PDEU)

1.  Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje o tožbah v zvezi z upravljanjem kadrov misij Unije skupne varnostne in obrambne politike, tudi če to upravljanje zadeva operacije „na terenu“.

   (Glej točko 53.)

2.  V skladu s členom 340(1) PDEU pogodbeno odgovornost Unije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

   Ker v pogodbah o zaposlitvi tožeče stranke ni določeno pravo, ki se uporablja za te pogodbe, je tožbo dejansko mogoče preučiti samo na podlagi zadevnih pogodb o zaposlitvi, vključno z določbami kodeksa ravnanja in discipline zadevne mednarodne misije Unije, ki so njihov sestavni del, ob upoštevanju splošnih načel prava Unije na področju uveljavljanja pogodbene odgovornosti. V skladu s temi načeli morajo biti izpolnjeni trije pogoji, da se lahko tožbi na podlagi pogodbene odgovornosti ugodi, in sicer, prvič, da zadevna institucija ni izpolnila pogodbenih obveznosti, drugič, da je tožeča stranka utrpela škodo ter, tretjič, da obstaja vzročna zveza med ravnanjem navedene institucije in to škodo.

   (Glej točke 61, 62 in 66.)

3.  Unija je v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo odgovorna le za škodo, ki dovolj neposredno izhaja iz nepravilnega ravnanja zadevne institucije. Enako velja za pogodbeno odgovornost Unije.

   (Glej točko 121.)