Zadeva T‑609/16

PB

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Razpis natečaja EPSO/AD/309/15 (AD 11) – Zdravniki za lokacijo Luxembourg – Nepripustitev k preizkusom v ocenjevalnem centru – Omejitev izbire drugega jezika na omejeno število uradnih jezikov Unije – Ugovor nezakonitosti – Očitna napaka pri presoji – Odgovornost – Nepremoženjska škoda“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 14. decembra 2017

1. Pritožbe uradnikov – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi pripustitve k pisnim preizkusom natečaja – Možnost sklicevanja na nezakonitost objave javnega natečaja za izpodbijanje zavrnitve pripustitve – Pogoji

   (Kadrovski predpisi, člen 91)

2. Pritožbe uradnikov – Ugovor nezakonitosti – Akti, katerih nezakonitost se lahko uveljavlja – Razpis natečaja – Jezikovna ureditev – Dopustnost – Pogoji – Pravna vez med izpodbijanim aktom in zadevnim razpisom natečaja

3. Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Pogoji za sprejem – Določitev z razpisom natečaja – Presoja natečajne komisije glede poklicnih izkušenj kandidatov – Sodni nadzor – Meje – Očitna napaka pri presoji – Pojem

   (Kadrovski predpisi, Priloga III, člen 2)

4. Pritožbe uradnikov – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega nezakonitega akta – Primerno povračilo nepremoženjske škode – Meje

   (Kadrovski predpisi, člen 91)

1.  V okviru postopka zaposlovanja, ki je zapleten upravni postopek, sestavljen iz več povezanih odločitev, lahko kandidat na natečaju ob vložitvi tožbe zoper poznejši akt zatrjuje nepravilnost prejšnjih aktov, ki so z njim tesno povezani, in se sklicuje predvsem na nezakonitost razpisa natečaja, na podlagi katerega je bil sprejet zadevni akt.

   Dejstvo, da razpis natečaja ni bil izpodbijan v rokih, tožeči stranki ne preprečuje, da se sklicuje na nepravilnosti, do katerih je prišlo med natečajem, in to celo v primeru, da je te nepravilnosti mogoče najti v besedilu razpisa natečaja. Tožeča stranka ima namreč pravico sklicevati se na nezakonitost pravil za organizacijo natečaja ob vložitvi tožbe zoper posamično odločbo o zavrnitvi njene prijave, ne da bi ji bilo mogoče očitati, da pritožbe ali tožbe zoper odločbo o določitvi pravil za organizacijo natečaja ni vložila v rokih.

   Natančneje, kadar se tožbeni razlog v zvezi z nezakonitostjo obvestila o natečaju, ki se ni pravočasno izpodbijalo, nanaša na obrazložitev posamezne izpodbijane odločbe, se tožba sprejme kot dopustna. Kandidatu na natečaju namreč ni mogoče odvzeti pravice, da v vseh elementih, vključno s tistimi, ki so bili opredeljeni v razpisu natečaju, izpodbija utemeljenost posamične odločbe, ki je bila sprejeta proti njemu v skladu s pogoji, določenimi v tem razpisu, saj le odločba, ki izpolnjuje te pogoje, vpliva na njegov pravni položaj in mu omogoča, da se z gotovostjo seznani s tem, kako in koliko so prizadeti njegovi posamezni interesi.

   Po drugi strani je treba ob pomanjkanju tesne zveze med obrazložitvijo same izpodbijane odločbe in tožbenega razloga glede nezakonitosti razpisa javnega natečaja, ki se ni pravočasno izpodbijal, navedeni tožbeni razlog razglasiti za nedopusten, ob upoštevanju obvezujočih pravil v zvezi z roki za tožbe, od katerih v takšnih primerih ni mogoče odstopiti, ne da bi kršili načelo pravne varnosti.

   (Glej točke od 26 do 29.)

2.  Ugovor nezakonitosti razpisa natečaja, naveden v okviru ničnostne tožbe zoper zavrnitev pripustitve k preizkusom v ocenjevalnem centru, je nedopusten, če izpodbijana odločba ni utemeljena z elementi, povezanimi z jezikovno ureditvijo natečaja, ki jo izpodbija tožeča stranka.

   (Glej točki 32 in 38.)

3.  Natečajna komisija mora preveriti, ali so kandidati usposobljeni in ali imajo poklicne izkušnje, potrebne za naloge, ki so povezane s prostim delovnim mestom in navedene v zadevnem razpisu natečaja. Opraviti mora tudi primerjalni preizkus znanja in usposobljenosti kandidatov za izbiro najprimernejših za naloge, ki jih bo treba opravljati.

   V tem okviru mora natečajna komisija zagotoviti, da so njene ocene vseh obravnavanih kandidatov sprejete pod enakimi in objektivnimi pogoji, merila ocenjevanja pa morajo biti enotna in se morajo uporabljati usklajeno za vse kandidate.

   Glede tega ima natečajna komisija pri presoji preteklih poklicnih izkušenj kandidatov pooblastilo za odločanje po prostem preudarku glede vrste in trajanja teh izkušenj ter bolj ali manj tesne povezave, ki jo imajo lahko te izkušnje z zahtevami prostega delovnega mesta.

   Poleg tega se mora Splošno sodišče pri presoji zakonitosti predhodnih delovnih izkušenj kandidatov omejiti na preverjanje, da natečajna komisija pri izvajanju pooblastila za odločanje po prostem preudarku ni naredila očitne napake, zaradi katere odločitev komisije ne bi bila prepričljiva.

   Tožeča stranka mora natečajni komisiji predložiti vse podatke in dokumente, za katere meni, da bodo slednji lahko koristili pri presoji njene prijave.

   Tako je komisija zaradi presoje delovnih izkušenj kandidata v primerjavi z zahtevami iz natečaja dolžna upoštevati le navedbe in dokazila, ki jih je kandidat predložil v podporo svoji prijavi.

   V okviru tega natečajna komisija stori očitno napako pri presoji, če ne dodeli nobene točke iz naslova delovnih izkušenj na področju vodenja zdravstvene ekipe, čeprav je bila v razpisu natečaja določena dodelitev točk v zvezi s tem in so bile v prijavi podrobne navedbe, na podlagi katerih je bilo mogoče izkazati, da je imela tožeča stranka delovne izkušnje na tem področju. Taka očitna napaka pri presoji lahko izkrivi celotno presojo komisije glede delovnih izkušenj tožeče stranke ob upoštevanju števila točk, ki jih je mogoče dodeliti kandidatom iz naslova vodenja zdravstvene ekipe, in števila točk, potrebnih za to, da se kandidate povabi k sodelovanju pri preostalih preizkusih natečaja.

   (Glej točke od 42 do 46, 48, 72, 73, 80, 88 in 89.)

4.  Razglasitev ničnosti nezakonitega akta je lahko sama po sebi primerno in načeloma zadostno povračilo vse nepremoženjske škode, ki jo je ta akt lahko povzročil.

   Vendar razglasitev ničnosti nezakonitega akta sama po sebi ne more pomeniti primernega povračila, če ta akt po eni strani vsebuje izrecno negativno oceno sposobnosti tožeče stranke, ki jo lahko prizadene, in če po drugi strani tožeča stranka dokaže, da ji je nastala nepremoženjska škoda, ki jo je mogoče ločiti od nezakonitosti, na kateri temelji razglasitev ničnosti, in ki je s to razglasitvijo ničnosti ne bi bilo mogoče v celoti povrniti.

   (Glej točki 91 in 92.)