Združeni zadevi T‑314/16 in T‑435/16

VG, kot dedinja MS

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti in informacije v zvezi s sklepom Komisije o odpovedi ‚pisnega dogovora o pristopu k Team Europe‘ – Zavrnitev dostopa – Izjema v zvezi z varstvom zasebnosti in varstvom posameznikov – Varstvo osebnih podatkov – Uredba (ES) št. 45/2001 – Zavrnitev prenosa – Členi 7, 47 in 48 Listine o temeljnih pravicah – Nepogodbena odgovornost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 27. novembra 2018

1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba zoper odločbo institucije o zavrnitvi dostopa do dokumentov – Nadaljevanje tožbe s strani pravnega naslednika tožeče stranke po smrti te stranke – Ohranitev pravnega interesa

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU)

2. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Zavrnitev dostopa do dokumenta, ker ne obstaja ali ker ga zadevna institucija nima – Domneva neobstoja, ki se opira na tozadevno izjavo zadevne institucije – Domneva, ki jo je mogoče ovreči na podlagi upoštevnih in skladnih indicev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 2(3))

3. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Razkritje dokumentov, ki se nanašajo na samega prosilca – Dopustnost – Meje – Varstvo zasebnosti in integritete tretjih oseb

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 8(b), in št. 1049/2001, člen 4(1)(b))

4. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Prevladujoč javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov – Pojem – Posebni interes prosilca – Izključitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2))

5. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Pojem dokumenta – Obseg – Upoštevanje interesa prosilca za razkritje dokumentov – Izključitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 3(a))

6. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg – Obveznost tehtanja zadevnih interesov

   (člen 296 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, uvodna izjava 11 ter člen 4(1) in (2))

7. Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba št. 45/2001 – Pojem osebnih podatkov – Informacije, ki se nanašajo na poslovne dejavnosti osebe – Vključitev – Pogoji

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 2(a))

8. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obveznost odobritve delnega dostopa do podatkov, za katere izjeme ne veljajo

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(6))

9. Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost

   (člena 263 PDEU in 296 PDEU)

10. Temeljne pravice – Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja – Obseg – Varovanje ugleda – Vključitev

    (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 7)

11. Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba št. 45/2001 – Pravica osebe do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanjo – Predmet – Podatki, ki se nanašajo tako na prosilca kot tudi na tretje osebe – Obveznost tehtanja zadevnih interesov – Prošnja za dostop do podatkov o prosilcu v zvezi s pritožbo proti njemu – Zavrnitev dostopa na podlagi želj pritožnika – Nedopustnost

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člena 13 in 20)

12. Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba št. 45/2001 – Pravica osebe do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanjo – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člena 13 in 20)

13. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

    (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

14. Odškodninska tožba – Odškodninski zahtevek, povezan s predlogom za razglasitev ničnosti – Zavrnitev predloga za razglasitev ničnosti, ki povzroči zavrnitev odškodninskega zahtevka

    (člena 263 PDEU in 340 PDEU)

15. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dejanska in gotova škoda, povzročena z nezakonitim aktom – Razglasitev ničnosti izpodbijanega nezakonitega akta – Primerno povračilo nepremoženjske škode

    (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

16. Nepogodbena odgovornost – Škoda – Škoda, ki se lahko povrne – Nepremoženjska škoda v obliki občutka nepravičnosti in skrbi nekoga zaradi tega, ker mora skozi sodni postopek, da se mu priznajo pravice – Vključitev

    (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

17. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dejanska in gotova škoda, povzročena z nezakonitim aktom – Izpodbijani akt, ki vsebuje negativno presojo tožeče stranke – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, s katero ni zagotovljeno ustrezno povračilo nepremoženjske škode

    (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

1.  Pravni interes tožeče stranke mora obstajati do razglasitve sodne odločbe, sicer se postopek ustavi, za kar mora obstajati možnost, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, zaradi izida tožbe korist. V zvezi s tem lahko ničnostno tožbo, ki jo je vložil naslovnik akta, nadaljuje njegov univerzalni pravni naslednik, zlasti v primeru smrti fizične osebe. Poleg tega lahko univerzalni pravni naslednik nadaljuje postopek na podlagi tožbe za povrnitev nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpel umrli, če je ta koristi te tožbe zahteval pred smrtjo, tako da bi bil na dan dedovanja izid te tožbe vključen v njegovo zapuščino.

   Zato se v zvezi s tožbo za razglasitev ničnosti sklepov Komisije o zavrnitvi prošenj za dostop do dokumentov in za prenos osebnih podatkov ter za povrnitev domnevno utrpele škode, pravni interes univerzalnega pravnega naslednika tožeče stranke, ker ima ta pravico do nadaljevanja postopka, kljub smrti tožeče stranke ohrani za razglasitev ničnosti spornih sklepov in za povrnitev domnevno utrpele škode.

   (Glej točke 31, 32 in 35.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 38 in 39.)

3.  Ker je namen Uredbe št. 1049/2001o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije vsakomur zagotavljati dostop do dokumentov, spada dokument, ki je razkrit v skladu z njenimi določbami, na javno področje. V zvezi s tem sicer razkritja osebnih podatkov, ki se nanašajo izključno na prosilca za dostop, ni mogoče zavrniti z razlogom, da bi to oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika, vendar je drugače pri prošnji za dostop do osebnih podatkov, ki se ne nanašajo izključno na prosilca.

   Varstvo interesa iz člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001, sicer ni potrebno v razmerju do prosilca za dostop, vendar mora biti v skladu z določbami Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov zagotovljeno v razmerju do tretjih oseb. V teh okoliščinah iz člena 8(b) Uredbe št. 45/2001 izhaja, da mora tisti, ki zaprosi za prenos osebnih podatkov, dokazati potrebo po njem. Če je ta dokazana, mora zadevna institucija preveriti, ali obstaja kakršen koli razlog za domnevo, da se lahko s tem prenosom poseže v zakonite interese zadevne osebe.

   V zvezi s tem se zadevne institucije, če zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki se ne nanašajo izključno na prosilca za dostop, in ki bi, če bi se ji posredovali, postali javni, ne more grajati za to, da je po tehtanju obstoječih interesov interesu tretje osebe, da njena identiteta ne postane javna, dala prednost pred interesom prosilca za dostop, da bi ta identiteta lahko postala javna, in da je temu zavrnila dostop na podlagi izjeme iz člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

   (Glej točke od 51 do 54, 67 in 77.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 55.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 56.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 57 do 60 in 89.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 63 do 65.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 72.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 86.)

10.  Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z uporabo člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin izhaja, da je pravica posameznika do varstva ugleda sestavni del pravice do spoštovanja zasebnosti. Ugled posameznika je sestavni del njegove osebne identitete in njegove moralne integritete, ki izhajata iz njegove zasebnosti. Enake ugotovitve se uporabljajo za čast posameznika.

    (Glej točko 100.)

11.  Varstvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega življenja med drugim pomeni, da mora imeti vsaka fizična oseba možnost, da preveri točnost osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo, in zakonitost njihove obdelave. Da bi ta oseba lahko opravila potrebna preverjanja, mora imeti pravico do dostopa do obdelovanih podatkov, ki se nanjo nanašajo. Ta pravica do dostopa je med drugim potrebna, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogoči, da po potrebi doseže, da upravljavec te podatke popravi, izbriše ali blokira in posledično uresničuje pravico zaprositi, da se presoje, ki se nanašajo nanj, po določenem času izbrišejo, in sicer uničijo.

    V zvezi s tem je treba glede prošnje za dostop do osebnih podatkov, da bi se lahko po potrebi zaprosilo za popravek ali izbris, v delu, v katerem so zadevni podatki osebni podatki, ki se nanašajo tako na prosilca kot tudi na tretje osebe, je treba pretehtati zakonite interese različnih oseb, ki si nasprotujejo, da se ugotovi, ali obstaja višji interes, ki utemeljuje, da se prosilcu zavrne dostop do teh osebnih podatkov. V primeru, da je bilo za podatke zaprošeno, da bi se razumele obtožbe zadevne institucije glede prosilca po pritožbi tretjega, se ta institucija v svoji odločbi ne more iz previdnosti sklicevati na to, da oseba, ki je vložila pritožbo proti prosilcu, iz strahu pred povračilnimi ukrepi ni želela da se prosilcu sporočijo zadevni osebnimi podatki.

    (Glej točke 102, 106 in 108.)

12.  Pri prošnji za dostop do osebnih podatkov v zvezi s prosilcem, ki jih ima institucija Unije, zgolj to, da se zaprošen dokument nanaša na interes, varovan z izjemo iz člena 20 Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, ne more zadostovati za utemeljitev uporabe te izjeme. Zadevna institucija mora zagotoviti tudi pojasnila o tem, kako bi lahko dostop do tega dokumenta konkretno in dejansko škodoval interesu, ki je varovan z eno od izjem iz tega člena.

    (Glej točko 110.)

13.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 115.)

14.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 116.)

15.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 118.)

16.  Občutek nepravičnosti in skrbi, ki jih osebi povzroča to, da mora skozi sodni postopek, da se ji priznajo pravice, pomeni škodo, o kateri je mogoče sklepati že zgolj iz tega, da uprava ni ravnala zakonito. To škodo je mogoče povrniti, kadar ni nadomeščena z zadoščenjem, ki izhaja iz razglasitve ničnosti nezakonitega akta.

    (Glej točko 119.)

17.  Razglasitev ničnosti nezakonitega akta je lahko sama po sebi primerno povračilo, če izpodbijani akt vsebuje izrecno negativno presojo sposobnosti tožeče stranke, ki jo lahko prizadene.

    (Glej točko 120.)