Zadeva T‑260/16

Kraljevina Švedska

proti

Evropski komisiji

„EKJS in EKSRP – Izdatki, izključeni iz financiranja – Ločene neposredne pomoči – Pregledi na kraju samem – Daljinsko zaznavanje – Ocena dejavnikov tveganja – Korektivni ukrepi, ki jih mora sprejeti zadevna država članica – Ocena finančne škode – Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 25. septembra 2018

1. Kmetijstvo – Financiranje s strani EKJS – Potrditev obračuna – Obdobje, v zvezi s katerim je mogoče izvesti finančni popravek – Obdobje pred dnem, ko so bili pisno posredovani rezultati preverjanj – Dopustnost

   (Uredba Komisije št. 885/2006, člen 11)

2. Kmetijstvo – Financiranje s strani EKJS – Potrditev obračuna – Zavrnitev kritja odhodkov, ki izhajajo iz nepravilnosti pri uporabi zakonodaje Unije – Izpodbijanje s strani zadevne države članice – Dokazno breme – Razdelitev med Komisijo in državo članico

   (Uredba Sveta št. 1290/2005, člen 31, od (1) do (3))

3. Kmetijstvo – Financiranje s strani EKJS – Odobritev pomoči in premij – Obveznost držav članic, da vzpostavijo učinkovit sistem administrativnih kontrol in kontrol na kraju samem – Obseg – Uporaba daljinskega zaznavanja za spremljanje kmetijskih površin, ki prejemajo pomoč – Obveznost pregledov na kraju samem v primeru pomanjkljivosti pri pregledih z daljinskim zaznavanjem – Obseg

   (Uredba Komisije št. 1122/2009, člena 33 in 35)

4. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Obseg – Razglasitev delne ničnosti akta prava Unije – Zahteva – Možnost ločitve delov izpodbijanega akta, ki se lahko razglasijo za nične – Sklep Komisije v zvezi s potrditvijo obračunov na podlagi izdatkov, ki jih financirajo EKUJS, EKJS in EKSRP – Ločljivost obrazložitve in izreka odločbe, v kateri se je uporabil finančni popravek – Razglasitev delne ničnosti – Posledice

   (člena 263 PDEU in 266 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1306/2013, člen 52 (2))

5. Kmetijstvo – Financiranje s strani EKJS – Potrditev obračuna – Zavrnitev kritja odhodkov, ki izhajajo iz nepravilnosti pri uporabi zakonodaje Unije – Ocena škode, ki so jo utrpeli Skladi – Nezakoniti izdatki, ki jih ni mogoče dovolj natančno določiti – Ocena, ki temelji na pavšalnih popravkih – Dopustnost

   (Uredba Parlamenta in Sveta št. 1306/2013, člen 52(2))

6. Kmetijstvo – Financiranje s strani EKJS – Potrditev obračuna – Zavrnitev kritja odhodkov, ki izhajajo iz nepravilnosti pri uporabi zakonodaje Unije – Pavšalni finančni popravek – Komisijino neupoštevanje elementov, ki jih je predložila zadevna država članica in omogočajo izračun z ekstrapolacijo, ne da bi prva ocenila njihovo stopnjo zanesljivosti niti to, ali jih je bilo s sorazmernim prizadevanjem mogoče uporabiti – Nedopustnost

   (Uredba Parlamenta in Sveta št. 1306/2013, člen 52(2))

1.  Glede postopka potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) mora Komisija v prvem sporočilu, določenem v členu 11(1) Uredbe št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov EKJS in EKSRP, dovolj natančno navesti predmet preiskave, ki so jo opravile njene službe, in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med to preiskavo, na to pa se je mogoče pozneje sklicevati kot dokaz za resen in razumen dvom glede pregledov, ki jih opravljajo nacionalni upravni organi, ali zneskov, ki so jih posredovali zadnjenavedeni, ter tako utemeljiti finančne popravke, določene v pravnomočni odločbi, s katero so bili nekateri odhodki, ki jih je zadevna država članica izvedla iz naslova EKJS, izključeni iz financiranja Unije. Vendar, kadar nepravilnosti, ki utemeljujejo izvedbo finančnega popravka, obstajajo tudi po dnevu, ko so bili pisno posredovani rezultati preverjanja, ima Komisija pravico in celo obveznost, da pri opredeljevanju obdobja, za katero se bo izvedel zadevni finančni popravek, upošteva ta položaj.

   Iz določb člena 11 Uredbe št. 885/2006 je poleg tega razvidno, da kadar zadevna država članica v odgovor na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Komisija, ne izvede korektivnih ukrepov, lahko zadnjenavedena do dejanskega datuma izvedbe korektivnih ukrepov, ki so določeni, izključi izdatke, ki so neskladni s pravili Unije.

   (Glej točke 40, 41 in 54.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 69 do 72 in 106.)

3.  V okviru postopka potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), čeprav je iz členov 33 in 35 Uredbe št. 1122/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih z navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina, razvidno, da lahko države članice upravičeno uporabijo metodo nadzora z daljinskim zaznavanjem in na kraju samem, pa so inšpekcijski pregledi na kraju samem obvezni v zvezi z vsemi poljinami, za katere z daljinskim zaznavanjem ni mogoče ugotoviti, ali je prijava točna.

   Vendar čeprav Uredba št. 1122/2009 ne določa izrecno, da morata obe vrsti pregledov privesti do podobnih rezultatov, ostaja dejstvo, da je treba, da se zagotovi učinkovito preverjanje spoštovanja pogojev za dodelitev pomoči, pomanjkljivosti pregledov z daljinskim zaznavanjem odpraviti z uporabo pregledov na kraju samem. Zato če se pri uporabi ene ali druge oblike pregleda pojavijo znatne razlike pri odkrivanju napak, gre lahko le za začasno stanje, ki ga je treba popraviti z večjim upoštevanjem dejavnikov tveganja, tako da so si na koncu stopnje napake podobne ali se vsaj približajo. V teh okoliščinah se zdi nadaljnji obstoj velike razlike med stopnjami napake v skladu z uporabljeno metodo pregleda dokaz o resnem in razumnem dvomu, ki ga je lahko imela Komisija glede metode, ki so jo izbrali švedski organi za dosego boljše usmerjenosti tveganja za Sklad, glede na ugotovljeno število dejavnikov tveganja ter potrebo po njihovi letni oceni in posodobitvi.

   (Glej točke 78, 79 in 81.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 103 in 104.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 108 in 110.)

6.  V skladu s svojimi smernicami o finančnih posledicah pomanjkljivosti v pregledih, ki jih izvajajo države članice glede potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), lahko Komisija metodo pavšalnega izračuna uporabi le, če je treba izključiti uporabo drugih metod, zlasti izračun z ekstrapolacijo. Metoda pavšalnega izračuna je namreč glede na določbe člena 52(2) Uredbe št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, subsidiarna, čeprav jo Komisija v praksi pogosto uporablja.

   V zvezi s tem, če organi zadevne države članice Komisiji predložijo upoštevne elemente, ki omogočajo izračun z ekstrapolacijo neupravičeno plačanih zneskov, Komisija ne bi upoštevala subsidiarnosti uporabe pavšalne metode, kot je razvidno iz določb člena 52(2) Uredbe št. 1306/2013, če ne bi upoštevala predloženih elementov, ne da bi ocenila njihovo stopnjo zanesljivosti niti to, ali jih je bilo s sorazmernim prizadevanjem mogoče uporabiti, ker naj nikakor ne bi bili upoštevni.

   (Glej točke 112, 116 in 118.)