Zadeva C-648/16

Fortunata Silvia Fontana

proti

Agenzia delle Entrate – Direzione provinciale di Reggio Calabria

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Reggio Calabria)

„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 273 – Odmera davka – Metoda induktivnega ugotavljanja davčne osnove – Pravica do odbitka DDV – Domneva – Načeli nevtralnosti in sorazmernosti – Nacionalni zakon, ki določa, da se DDV izračuna na podlagi domnevnega prometa“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 21. novembra 2018

Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Davčna osnova – Nacionalna ureditev, ki omogoča metodo induktivnega ugotavljanja davčne osnove – Dopustnost – Pogoji – Izpodbojna domneva – Možnost izpodbijanja rezultatov, dobljenih s to metodo – Spoštovanje načel davčne nevtralnosti in sorazmernosti ter pravice do obrambe – Obstoj pravice do odbitka vstopnega davka – Preverjanje, ki ga mora opraviti nacionalno sodišče

(Direktiva Sveta 2006/112)

Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ter načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki davčni upravi omogoča, da v primeru pomembnih neujemanj med prijavljenimi prihodki in prihodki, ugotovljenimi na podlagi študij sektorja, za določitev zneska prometa, ki ga je ustvaril davčni zavezanec, uporabi induktivno metodo, ki temelji na takih študijah sektorja, in zato s spremembo odmere davka naloži plačilo dodatnega zneska davka na dodano vrednost (DDV), če ta ureditev in njeno izvajanje davčnemu zavezancu v skladu z načeloma davčne nevtralnosti in sorazmernosti ter pravice do obrambe omogočata, da na podlagi vseh nasprotnih dokazov, s katerimi razpolaga, izpodbija rezultate, dobljene s to metodo, in da v skladu z določbami iz naslova X Direktive 2006/112 izvaja svojo pravico do odbitka, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

Kar zadeva načelo sorazmernosti, to načelo ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa, da se lahko postopek za spremembo odmere sproži samo, če se znesek prihodkov, ki jih je prijavil davčni zavezanec, pomembno razlikuje od zneska prihodkov, ki je bil določen po induktivni metodi, ob upoštevanju prometa, ki so ga ustvarile osebe, ki opravljajo isto dejavnost kot ta davčni zavezanec. Študije sektorja, ki se uporabijo za induktivno določitev tega prometa, morajo biti natančne, zanesljive in posodobljene. Na podlagi takih razhajanj se lahko ustvari le izpodbojna domneva, ki jo lahko davčni zavezanec na podlagi dokaza o nasprotnem ovrže.

Davčni zavezanec mora tako na eni strani imeti možnost izpodbijati natančnost zadevne študije sektorja in/ali upoštevnost te študije za presojo njegovega posebnega položaja. Na drugi strani mora biti davčni zavezanec sposoben pojasniti okoliščine, zaradi katerih prijavljeni promet, čeprav je nižji od prometa, določenega po induktivni metodi, ustreza stvarnosti njegove dejavnosti v zadevnem obdobju. Ker uporaba študije sektorja za navedenega davčnega zavezanca pomeni, da mora, če je to potrebno, dokazati negativna dejstva, načelo sorazmernosti zahteva, da zahtevani dokazni prag ni previsok.

(Glej točke 42, 44 in 46 ter izrek.)