Zadeva C‑574/16

Grupo Norte Facility SA

proti

Angelu Manuelu Moreiri Gómezu

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia)

„Predhodno odločanje – Socialna politika – Direktiva 1999/70/ES – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP – Določba 4 – Načelo prepovedi diskriminacije – Pojem ‚pogoji zaposlitve‘ – Primerljivost položajev – Upravičenost – Pojem ‚objektivni razlogi‘ – Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz objektivnega razloga – Nižja odpravnina, ki se izplača ob izteku pogodbe o ,nadomestitveni‘ zaposlitvi za določen čas“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. junija 2018

1. Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Pogoji zaposlitve – Pojem – Odpravnina delavcu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi – Vključitev

   (Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 4, točka 1)

2. Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Objektivni razlogi, ki upravičujejo različno obravnavanje – Pojem – Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz objektivnega razloga – Nižja odpravnina, ki se izplača ob izteku pogodbe o ,nadomestitveni‘ zaposlitvi za določen čas – Dopustnost

   (Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določbi 3, točka 1, in 4, točka 1)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 41 do 45.)

2.  Določbo 4, točka 1, Okvirnega sporazuma o zaposlitvi za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999, ki je v Prilogi k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o zaposlitvi za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero je odpravnina, ki se ob izteku roka, za katerega so bile te pogodbe sklenjene, izplača delavcem, zaposlenim na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih za pokrivanje delovnega časa, ki se je sprostil zaradi delne upokojitve drugega delavca, kot je pogodba o nadomestitvi iz postopka v glavni stvari, nižja od odpravnine, ki se ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz objektivnega razloga odobri delavcem, zaposlenim za nedoločen čas.

   Iz opredelitve pojma „pogodba za določen čas“ iz določbe 3, točka 1, okvirnega sporazuma namreč izhaja, da taka pogodba preneha ustvarjati učinke z iztekom roka, določenega v njej, pri čemer je lahko ta rok dokončanje določene naloge, nastop določenega dogodka ali, kot v obravnavanem primeru, potek določenega datuma. Stranki pogodbe o zaposlitvi za določen čas zato že ob njeni sklenitvi poznata datum ali dogodek, ki določi njen rok. Ta rok omejuje trajanje delovnega razmerja, ne da bi morali stranki po sklenitvi pogodbe izjaviti voljo v zvezi s tem.

   V nasprotju s tem do odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz enega od razlogov iz člena 52 zakona o delovnih razmerjih na pobudo delodajalca pride zaradi nastopa okoliščin, ki v času sklenitve te pogodbe niso bile predvidene in ki onemogočijo običajno izvajanje delovnega razmerja. Kot izhaja iz pojasnil španske vlade, na katera je bilo opozorjeno v točki 55 te sodbe, in kot je generalna pravobranilka poudarila v točki 60 sklepnih predlogov, se v členu 53(1)(b) zakona o delovnih razmerjih v takem primeru to, da se navedenemu odpuščenemu delavcu plača odpravnina v višini plače za dvajset dni za leto delovne dobe, zahteva prav zaradi izravnave te nepredvidljivosti prenehanja delovnega razmerja iz takega razloga in zato neizpolnitve legitimnih pričakovanj, ki jih je delavec na ta datum lahko imel glede stabilnosti navedenega razmerja.

   V tem zadnjem primeru po španskem pravu ni nobene razlike v obravnavanju med delavci, zaposlenimi za določen čas, in primerljivimi delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, saj člen 53(1)(b) zakona o delovnih razmerjih za delavce določa zakonsko odpravnino v višini plače za dvajset dni za leto zaposlitve v podjetju, ne glede na to, ali imajo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas.

   V teh okoliščinah je treba šteti, da je različen predmet odpravnine iz člena 49(1)(c) in odpravnine iz člena 53(1)(b) zakona o delovnih razmerjih, do izplačila katerih pride v bistveno različnih okoliščinah, objektivni razlog, ki utemeljuje različno obravnavanje v zadevnem primeru.

   (Glej točke od 57 do 61 in izrek.)