Združeni zadevi C‑427/16 in C‑428/16

„CHEZ Elektro Bulgaria“ AD proti Yordanu Kotsevu

in

„FrontEx International“ EAD proti Emilu Yanakievu

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Sofiyski rayonen sad)

„Predhodno odločanje – Konkurenca – Svoboda opravljanja storitev – Najnižji zneski nagrad, ki jih določi poklicna organizacija odvetnikov – Prepoved sodišču, da bi naložilo povračilo zneska nagrade, ki je nižji od teh najnižjih zneskov – Nacionalna ureditev, s katero se šteje, da je davek na dodano vrednost (DDV) del cene storitve, ki se opravi pri opravljanju svobodnega poklica“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 23. novembra 2017

1. Konkurenca–Pravila Unije–Obveznosti držav članic–Nacionalna ureditev, ki subjektom omogoča, da določijo tarife v skladu z merili v javnem interesu in ob neobstoju prenosa pristojnosti za odobritev ali določanje tarif–Dopustnost

   (člen 4(3) PEU; člen 101(1) PDEU)

2. Konkurenca–Pravila Unije–Obveznosti držav članic–Nacionalna ureditev, ki preprečuje odvetniku in njegovi stranki, da se dogovorita za plačilo, nižje od najnižjih zneskov, ki jih določi nacionalna poklicna organizacija odvetnikov–Prepoved nacionalnim sodiščem, da naložijo povračilo zneska nagrade, ki je nižji od teh najnižjih zneskov–Nedopustnost

   (člen 4(3) PEU; člen 101(1) PDEU)

3. Svoboda opravljanja storitev–Odvetniki–Direktiva 77/249–Način uporabe za povračilo, ki ga naloži nacionalno sodišče, stroškov za plačilo ponudnikom pravnih storitev–Izključitev

   (člen 4(3) PEU; člen 101(1) PDEU; Direktiva Sveta 77/249)

4. Usklajevanje davčne zakonodaje–Skupni sistem davka na dodano vrednost–Davčna osnova–Dobava blaga in opravljanje storitev–Nacionalna ureditev, na podlagi katere je davek na dodano vrednost sestavni del nagrade odvetnikov, kar povzroča dvojno obdavčenje teh nagrad–Nedopustnost

   (Direktiva Sveta 2006/11278, člen 78, prvi odstavek, točka (a))

1.  Za kršitev člena 101 PDEU v povezavi s členom 4(3) PEU gre, če država članica bodisi predpiše ali spodbuja sklepanje sporazumov, ki so v nasprotju s členom 101 PDEU, ali krepi učinke takih sporazumov bodisi svojim predpisom odvzame naravo državnega ukrepa s prenosom pristojnosti za sprejetje odločitev, ki posegajo v gospodarsko sfero, na zasebne subjekte (sodba z dne 21. septembra 2016, Etablissements Fr. Colruyt, C‑221/15, EU:C:2016:704, točka 44 in navedena sodna praksa). To ne velja v položaju, v katerem so cene določene ob upoštevanju meril javnega interesa, ki so določena z zakonom, in državni organi ne prenesejo svojih pooblastil za odobritev ali določitev cen na zasebne gospodarske subjekte, tudi če predstavniki gospodarskih subjektov niso v manjšini v odboru, ki predlaga te cene (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, API in drugi, od C‑184/13 do C‑187/13, C‑194/13, C‑195/13 in C‑208/13, EU:C:2014:2147, točka 31).

   Tarifa, ki jo določi poklicna organizacija, ima lahko kljub temu državni značaj, zlasti če so člani te organizacije strokovnjaki, ki niso odvisni od zadevnih gospodarskih subjektov in so po zakonu zavezani tarife določiti ob upoštevanju ne le interesov podjetij ali združenj podjetij sektorja, ki jih je imenoval, ampak tudi splošnih interesov in interesov podjetij v drugih sektorjih ali uporabnikov zadevnih storitev (sodba z dne 4. septembra 2014, API in drugi, od C‑184/13 do C‑187/13, C‑194/13, C‑195/13 in C‑208/13, EU:C:2014:2147, točka 34 in navedena sodna praksa). Da bi se zagotovilo, da člani neke poklicne organizacije dejansko delujejo ob upoštevanju splošnega interesa, morajo biti merila tega interesa dovolj natančno določena z zakonom, obstajati mora učinkovit državni nadzor in pooblastilo države za odločanje na zadnji instanci (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, API in drugi, od C‑184/13 do C‑187/13, C‑194/13, C‑195/13 in C‑208/13, EU:C:2014:2147, točka 41).

   (Glej točke 42, 43, 45 in 46.)

2.  Člen 101(1) PDEU v povezavi s členom 4(3) PEU je treba razlagati tako, da lahko nacionalna ureditev, kakršna je ta iz postopkov v glavni stvari, s katero, prvič, odvetniku in njegovi stranki ni dovoljeno, da se dogovorita za plačilo, ki je nižje od najnižjega zneska, določenega z uredbo, ki jo je sprejela poklicna organizacija odvetnikov, kot je Vissh advokatski savet (višji svet odvetniške zbornice, Bolgarija) – saj se v nasprotnem primeru zoper odvetnika sproži disciplinski postopek – in drugič, sodišču ni dovoljeno, da naloži povračilo zneska nagrade, ki je nižji od tega najnižjega zneska, omejuje konkurenco na notranjem trgu v smislu člena 101(1) PDEU. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali taka ureditev glede na konkretni način njene uporabe dejansko ustreza legitimnim ciljem in ali so tako postavljene omejitve omejene na to, kar je potrebno za zagotavljanje uresničevanja teh legitimnih ciljev.

   Iz tega izhaja, da je treba glede na to, da ni določb, ki bi lahko zagotavljale, da višji svet odvetniške zbornice ravna kot organ javne oblasti – ki deluje v splošnem interesu pod dejanskim nadzorom države, ki ima pooblastila za odločanje na zadnji instanci – poklicno organizacijo, kakršna je višji svet odvetniške zbornice, šteti za poklicno združenje v smislu člena 101 PDEU, ko sprejema uredbe o določitvi najnižjih zneskov plačila odvetnikov. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da določitev najnižjih zneskov plačila odvetnika, katerih obvezna uporaba je določena z nacionalno ureditvijo, kakršna je ta iz postopkov v glavni stvari, s tem, da drugim ponudnikom pravnih storitev preprečuje, da določijo zneske plačil, nižje od teh najnižjih zneskov, pomeni horizontalno določanje obveznih najnižjih tarif (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, API in drugi, od C‑184/13 do C‑187/13, C‑194/13, C‑195/13 in C‑208/13, EU:C:2014:2147, točka 43).

   (Glej točke 49, 51 in 58 ter točko 1 izreka.)

3.  Člen 101(1) PDEU v povezavi s členom 4(3) PEU in Direktivo Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopkov v glavni stvari, na podlagi katere so pravne osebe in samostojni podjetniki upravičeni do povračila plačila odvetnika, ki ga naloži nacionalno sodišče, če jih je zastopal pravni svetovalec. Poleg tega, ker Direktiva 77/249 ne vsebuje nobene določbe, ki bi urejala povračilo plačila ponudnikov pravnih storitev, ki ga naloži sodišče, je treba šteti, da navedena nacionalna ureditev ne spada niti na področje uporabe Direktive 77/249.

   (Glej točki 62 in 63 ter točko 2 izreka.)

4.  Člen 78, prvi odstavek, točka (a), Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopkov v glavni stvari, na podlagi katere je davek na dodano vrednost sestavni del nagrade registriranih odvetnikov, če to povzroča dvojno obdavčenje teh nagrad iz naslova davka na dodano vrednost.

   V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso Sodišča načelo davčne nevtralnosti, ki je neločljiv del skupnega sistema DDV, nasprotuje temu, da bi obdavčitev poslovnih dejavnosti davčnega zavezanca povzročila dvojno obdavčenje (glej v tem smislu sodbi z dne 23. aprila 2009, Puffer, C‑460/07, EU:C:2009:254, točka 46, in z dne 22. marca 2012, Klub, C‑153/11, EU:C:2012:163, točka 42).

   (Glej točki 66 in 68 ter točko 3 izreka.)