Zadeva C‑407/16

„Aqua Pro“ SIA

proti

Valsts ieņēmumu dienests

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākās tiesas Administratīvo lietu departaments)

„Predhodno odločanje – Carinska unija – Carinski zakonik Skupnosti – Člen 220(1) in (2)(b) – Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev – Pojem ‚vknjižba uvoznih dajatev‘ – Odločba pristojnega carinskega organa – Rok za vložitev zahtevka za povračilo ali odpust – Obveznost predložitve zadeve Evropski komisiji – Dokazi v primeru pravnega sredstva zoper odločbo pristojnega organa države članice uvoza“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 26. oktobra 2017

1. Lastna sredstva Evropske unije–Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev–Vknjižba in obvestitev dolžnika o znesku dajatev–Pojem vknjižbe

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, člena 217(1) in 220(1))

2. Lastna sredstva Evropske unije–Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev–Odločba pristojnega organa o naknadni vknjižbi uvoznih dajatev in naložitvi njihovega plačila uvozniku–Izpodbijanje s strani uvoznika–Razlogi, ki jih je mogoče navesti–Legitimno pričakovanje–Vpliv tega, da uvoznik ni vložil zahtevka za odpust ali povračilo zadevnih dajatev–Neobstoj

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, členi 220(2)(b), 236 in 243)

3. Lastna sredstva Evropske unije–Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev–Vknjižba in obvestitev dolžnika o znesku dajatev–Možnost carinskih organov, da naknadno ne upoštevajo nepobranih dajatev–Meje–Obveznost predložitve zadeve Komisiji v nekaterih primerih–Možnost, da se ta obveznost ne upošteva, če so izpolnjeni pogoji iz člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92–Izključitev

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, člen 220(2)(b); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003, člena 869(b) in 871(1) in(2))

4. Lastna sredstva Evropske unije–Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev–Pogoji za nevknjižbo uvoznih dajatev iz člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92–Dokazno breme–Dokazna sredstva–Poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)–Vključitev–Pogoji

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, člen 220(2)(b))

5. Lastna sredstva Evropske unije–Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev–Pogoji za nevknjižbo uvoznih dajatev iz člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92–Dokazno breme–Dokazna sredstva–Informacije, pridobljene med naknadnim preverjanjem–Prednost teh informacij pred tistimi iz poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)–Neobstoj

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, člen 220(2)(b))

6. Lastna sredstva Evropske unije–Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev–Pogoji za nevknjižbo uvoznih dajatev iz člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92–Odločba Komisije o tem, da se dajatve ne bodo naknadno vknjižile–Zavezujoča narava opravljenih presoj za druge države članice v primerljivih primerih

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, člen 220(2)(b); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003, člena 873 in 875)

7. Lastna sredstva Evropske unije–Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev–Pogoji za nevknjižbo uvoznih dajatev iz člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92–Odločba Komisije o tem, da se dajatve ne bodo naknadno vknjižile–Zavezujoča narava opravljenih presoj za druge države članice v primerljivih primerih–Presoja primerljivosti položaja iz odločbe Komisije in položaja v drugi državi članici–Naknadna preverjanja, ki jih opravijo carinski organi za pridobitev informacij, ki so glede tega potrebne–Dopustnost

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, člen 220(2)(b); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003, člena 873 in 875)

8. Lastna sredstva Evropske unije–Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev–Pogoji za nevknjižbo uvoznih dajatev iz člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92–Kumulativnost–Napaka pristojnih organov–Obveznost uvoznika, da ravna v dobri veri in v primeru dvoma preveri okoliščine izdaje potrdila o poreklu „obrazec A“–Obseg

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, člen 220(2)(b))

1.  Člena 217(1) in 220(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000, je treba razlagati tako, da se znesek dolgovanih dajatev, ki jih ugotovijo organi, v primeru naknadne izterjave šteje za vknjiženega, ko carinski organi ta znesek vnesejo v računovodske evidence ali kakšne druge ustrezne nosilce podatkov, ne glede na dejstvo, da je odločba organov glede vknjižbe ali določitve obveznosti plačila dajatev predmet pravnega sredstva v upravnem ali sodnem postopku.

   (Glej točko 34 in točko 1 izreka.)

2.  Člen 220(2)(b) in člene 236, 239 ter 243 Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, je treba razlagati tako, da se lahko uvoznik v okviru pravnega sredstva v upravnem ali sodnem postopku v smislu člena 243 te uredbe, kakor je bila spremenjena, zoper odločbo pristojne davčne uprave o naknadni vknjižbi zneska uvoznih dajatev in naložitvi njihovega plačila uvozniku sklicuje na legitimna pričakovanja na podlagi člena 220(2)(b) navedene uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, da bi nasprotoval tej vknjižbi, ne glede na vprašanje, ali je uvoznik vložil zahtevek za odpust ali povračilo teh dajatev v skladu s postopkom iz členov 236 in 239 te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000.

   V zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav carinski zakonik, zlasti v členih 236 in 239, določa poseben postopek za odpust ali povračilo carinskih dajatev, med drugim v primeru vknjižbe v nasprotju s členom 220(2)(b) tega zakonika, se lahko zavezanec za plačilo prav tako sklicuje na to določbo, da bi nasprotoval naknadni vknjižbi uvoznih dajatev, predvsem v okviru upravnega postopka ali upravnega spora v smislu člena 243 navedenega zakonika. V skladu s to določbo ima namreč zavezanec za plačilo na splošno pravico do pravnega sredstva, v upravnem ali sodnem postopku, zoper vse odločbe organov, ki se nanašajo na uporabo carinske zakonodaje in ga neposredno in posamično zadevajo.

   (Glej točke od 43 do 45 ter točko 2 izreka.)

3.  Člen 869(b) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1335/2003 z dne 25. julija 2003, je treba razlagati tako, da ob neobstoju sklepa ali postopka Evropske komisije v smislu člena 871(2) te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003, v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, carinski organi ne smejo sami odločiti, da ne bodo naknadno vknjižili nepobranih dajatev, če menijo, da so izpolnjeni pogoji za sklicevanje na legitimna pričakovanja na podlagi člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, in so ti organi zadevo dolžni predložiti Komisiji, če menijo, da je Komisija storila napako v smislu navedene določbe Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, če so okoliščine postopka v glavni stvari povezane z ugotovitvami preiskave Unije v smislu člena 871(1), druga alinea, Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003, ali če je znesek zadevnih dajatev v postopku v glavni stvari višji ali enak 500.000 EUR.

   (Glej točko 53 in točko 3 izreka.)

4.  Člen 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, je treba razlagati tako, da informacije v poročilu Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) v zvezi z ravnanjem carinskih organov države izvoza in izvoznika štejejo med dokaze, ki jih je treba upoštevati za ugotovitev, ali so pogoji, pod katerimi se uvoznik lahko sklicuje na legitimna pričakovanja na podlagi te določbe, izpolnjeni. Če pa se tako poročilo glede informacij, ki jih vsebuje, izkaže za nezadostno, da bi se z njim pravno zadostno dokazalo, ali so ti pogoji dejansko izpolnjeni z vseh vidikov, kar mora preveriti nacionalno sodišče, so lahko carinski organi v ta namen zavezani predložiti dodatne dokaze, zlasti z izvedbo naknadnih preverjanj.

   (Glej točko 62 in točko 4 izreka.)

5.  Člen 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, je treba razlagati tako, da mora predložitveno sodišče glede na vse konkretne elemente spora o glavni stvari in zlasti dokaze, ki sta jih v zvezi s tem predložili stranki v postopku v glavni stvari, presoditi, ali so pogoji, pod katerimi se lahko uvoznik na podlagi te določbe sklicuje na legitimna pričakovanja, izpolnjeni. Za to presojo informacije, pridobljene med naknadnim preverjanjem, nimajo prednosti pred informacijami iz poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

   (Glej točko 66 in točko 5 izreka.)

6.  Člen 875 Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003, je treba razlagati tako, da je država članica pod pogoji, ki jih določi Evropska komisija v skladu s tem členom, vezana na njene presoje v sklepu, sprejetem na podlagi člena 873 te uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003, v zvezi z drugo državo članico v primerih, ko gre za primerljive dejanske in pravne elemente, kar morajo preveriti njeni organi in njena sodišča ob upoštevanju zlasti informacij, ki se nanašajo na ravnanje izvoznika ali carinskih organov države izvoza, kakor izhajajo iz poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), na katerem temelji navedeni sklep.

   (Glej točko 71 in točko 6 izreka.)

7.  Člen 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, in člen 875 Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003, je treba razlagati tako, da carinski organi lahko opravijo vsa naknadna preverjanja, za katera menijo, da so potrebna, in uporabijo vse informacije, pridobljene med temi preverjanji, tako za preizkus, ali so pogoji, pod katerimi se lahko uvoznik sklicuje na legitimna pričakovanja na podlagi člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, izpolnjeni, kot tudi za odločitev, ali ima primer, ki ga obravnavajo, primerljive – v smislu člena 875 Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003 – dejanske in pravne elemente kot primer, ki je predmet sklepa o nevknjižbi dajatev, ki ga je Evropska komisija sprejela v skladu s členom 873 Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1335/2003.

   (Glej točko 75 in točko 7 izreka.)

8.  Člen 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, je treba razlagati tako, da dejstvo, da je uvoznik uvozil blago na podlagi distribucijske pogodbe, ne vpliva na njegovo možnost sklicevanja na legitimna pričakovanja in to pod enakimi pogoji kot uvoznik, ki je blago uvozil tako, da ga je kupil neposredno pri izvozniku, in sicer če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji. Najprej mora biti to, da dajatve niso bile pobrane, posledica napake pristojnih organov samih, dalje, ta napaka mora biti taka, da od zavezanca za plačilo, ki ravna v dobri veri, ni razumno pričakovati, da jo bo odkril, in nazadnje, ta zavezanec je upošteval vse določbe, ki jih veljavni predpisi določajo za njegovo carinsko deklaracijo. V zvezi s tem se mora tak uvoznik zaščititi pred tveganjem naknadne izterjave, predvsem tako, da skuša od sopogodbenika navedene distribucijske pogodbe, ob ali po njeni sklenitvi, prejeti vse dokaze, ki potrjujejo pravilnost izdaje potrdila o poreklu „obrazec A“ za to blago. Taka legitimna pričakovanja v smislu navedene določbe zlasti niso podana, če ta uvoznik, kljub očitnim razlogom za dvom o pravilnosti potrdila o poreklu „obrazec A“, ni po svojih najboljših močeh pri navedenem sopogodbeniku preveril okoliščin, v katerih je bilo to potrdilo izdano, da bi ugotovil, ali so ti dvomi utemeljeni.

   (Glej točko 87 in točko 8 izreka.)