Zadeva C‑403/16

Soufiane El Hassani

proti

Minister Spraw Zagranicznych

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Območje svobode, varnosti in pravice – Uredba (ES) št. 810/2009 – Člen 32(3) – Vizumski zakonik Skupnosti – Odločba o zavrnitvi izdaje vizuma – Pravica prosilca do pravnega sredstva zoper to odločbo – Obveznost države članice, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 13. decembra 2017

1. Mejni nadzor, azil in priseljevanje–Viri–Zamude pri plačilu najemnine, do katerih je prišlo po prenosu te direktive–Uredba št. 810/2009–Postopki in pogoji za izdajo enotnih vizumov–Zavrnitev vizuma–Pritožba zoper to odločbo–Uporaba nacionalnih podrobnih postopkovnih pravil–Načelo procesne avtonomije–Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 810/2009, člen 32(3))

2. Mejni nadzor, azil in priseljevanje–Viri–Zamude pri plačilu najemnine, do katerih je prišlo po prenosu te direktive–Uredba št. 810/2009–Postopki in pogoji za izdajo enotnih vizumov–Zavrnitev vizuma–Obveznost držav članic, da določijo postopek, ki zagotavlja pravno sredstvo zoper to odločbo

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 810/2009, člen 32(3))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 25 do 30.)

2.  Člen 32(3) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013, v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da državam članicam nalaga obveznost, da zagotovijo postopek s pravnim sredstvom zoper odločbe o zavrnitvi izdaje vizuma, katerega podrobna pravila ureja pravni red vsake države članice ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti. Ta postopek mora zagotavljati, da v neki fazi postopka obstaja možnost pravnega sredstva pred sodiščem.

   Naloga predložitvenega sodišča, ki je edino pristojno za razlago določb nacionalnega prava, je, da ugotovi, ali in v kolikšnem obsegu zadevna ureditev ponovne preučitve iz postopka v glavni stvari izpolnjuje te zahteve. V zvezi s tem mora nacionalno sodišče upoštevati to, da je treba določbe Vizumskega zakonika razlagati – kot izhaja iz uvodne izjave 29 tega zakonika – ob spoštovanju temeljnih pravic in načel, ki so priznana v Listini.

   Čeprav imajo nacionalni organi pri obravnavanju vlog za izdajo vizuma široko polje proste presoje glede pogojev uporabe razlogov za zavrnitev, določenih v Vizumskem zakoniku, in glede presoje upoštevnih dejstev, pa tako polje proste presoje nikakor ne vpliva na to, da ti organi neposredno uporabijo določbo prava Unije. Iz tega izhaja, da se Listina uporabi, če država članica sprejme odločbo o zavrnitvi izdaje vizuma na podlagi člena 32(1) Vizumskega zakonika. Člen 47 Listine, ki pomeni potrditev načela učinkovitega pravnega sredstva, v prvem odstavku določa, da ima vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, pravico do učinkovitega pravnega varstva pred sodiščem, ob spoštovanju pogojev, določenih v navedenem členu (glej v tem smislu sodbo z dne 17. decembra 2015, Tall,C‑239/14, EU:C:2015:824, točka 51 in navedena sodna praksa). Poleg tega člen 47, drugi odstavek, Listine določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovi zadevi odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Iz tega izhaja, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 119 sklepnih predlogov, da člen 47 Listine državam članicam nalaga obveznost zagotovitve, da v neki fazi postopka obstaja možnost, da se zadeva v zvezi s končno odločitvijo o zavrnitvi izdaje vizuma obravnava pred sodiščem.

   (Glej 31, 32, od 36 do 39, 41, 42 in izrek)