Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62016CJ0392

    Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 6. julija 2017.
    Dumitru Marcu proti Agenţia Naţională de Administrare Fiscală (ANAF) in Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti.
    Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 199(1)(c) – Neidentifikacija za namene DDV – Obrnjena davčna obveznost – Hipotetičnost vprašanja za predhodno odločanje – Nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe.
    Zadeva C-392/16.

    Court reports – general

    Zadeva C‑392/16

    Dumitru Marcu

    proti

    Agenţia Naţională de Administrare Fiscală (ANAF)
    in
    Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti

    (Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
    ki ga je vložilo Curtea de Apel Bucureşti)

    „Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 199(1)(c) – Neidentifikacija za namene DDV – Obrnjena davčna obveznost – Hipotetičnost vprašanja za predhodno odločanje – Nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe“

    Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 6. julija 2017

    Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Predlog za razlago določb prava Unije, ki se v sporu o glavni stvari očitno ne uporabijo – Neuporaba člena 199(1)(c) Direktive 2006/112 – Nedopustnost

    (člen 267 PDEU; Direktiva Sveta 2006/112, členi 135(1)(j) in (k), 137(1)(b) in (c) in 199(1)(c))

    Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija), je nedopusten.

    Šele ko se zadevna država članica odloči, da bo svojim davčnim zavezancem dala možnost iz člena 137 Direktive 2006/112, in neki davčni zavezanec to možnost izrabi – za transakcije iz člena 135(1)(j) in (k) te direktive – je mogoče za te transakcije uporabiti mehanizem obrnjene davčne obveznosti na podlagi člena 199(1)(c) navedene direktive.

    Torej – če se transakcije iz postopka v glavni stvari ali nekatere izmed njih nanašajo na nepremičnine v smislu člena 135(1)(j) in (k) Direktive 2006/112 – ker Romunija v svoji zakonodaji ni uporabila možnosti iz člena 137(1)(b) in (c) Direktive 2006/112, da svojim davčnim zavezancem dovoli pravico do izbire za obdavčitev teh transakcij, in ker se D. Marcu ni izrecno odločil za obdavčitev teh transakcij z DDV v skladu s členom 137 te direktive, pogoji za uporabo člena 199(1)(c) navedene direktive niso izpolnjeni in zato ni mogoče uporabiti mehanizma obrnjene davčne obveznosti, kot je določen s to direktivo.

    Če se domneva, drugič, da se transakcije iz postopka v glavni stvari nanašajo na nepremičnine iz člena 12(1)(a) in (b) Direktive 2006/112, mehanizma obrnjene davčne obveznosti za navedene transakcije vseeno ni mogoče uporabiti, ker te ne spadajo med taksativno naštete transakcije iz člena 199(1), od (a) do (g), Direktive 2006/112.

    (Glej točke 47, 51, 52, 54 in izrek.)

    Top