This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62016CJ0392
Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 6. julija 2017.
Dumitru Marcu proti Agenţia Naţională de Administrare Fiscală (ANAF) in Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti.
Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 199(1)(c) – Neidentifikacija za namene DDV – Obrnjena davčna obveznost – Hipotetičnost vprašanja za predhodno odločanje – Nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe.
Zadeva C-392/16.
Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 6. julija 2017.
Dumitru Marcu proti Agenţia Naţională de Administrare Fiscală (ANAF) in Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti.
Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 199(1)(c) – Neidentifikacija za namene DDV – Obrnjena davčna obveznost – Hipotetičnost vprašanja za predhodno odločanje – Nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe.
Zadeva C-392/16.
Court reports – general
Zadeva C‑392/16
Dumitru Marcu
proti
Agenţia Naţională de Administrare Fiscală (ANAF)
in
Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Curtea de Apel Bucureşti)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 199(1)(c) – Neidentifikacija za namene DDV – Obrnjena davčna obveznost – Hipotetičnost vprašanja za predhodno odločanje – Nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe“
Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 6. julija 2017
Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Predlog za razlago določb prava Unije, ki se v sporu o glavni stvari očitno ne uporabijo – Neuporaba člena 199(1)(c) Direktive 2006/112 – Nedopustnost
(člen 267 PDEU; Direktiva Sveta 2006/112, členi 135(1)(j) in (k), 137(1)(b) in (c) in 199(1)(c))
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija), je nedopusten.
Šele ko se zadevna država članica odloči, da bo svojim davčnim zavezancem dala možnost iz člena 137 Direktive 2006/112, in neki davčni zavezanec to možnost izrabi – za transakcije iz člena 135(1)(j) in (k) te direktive – je mogoče za te transakcije uporabiti mehanizem obrnjene davčne obveznosti na podlagi člena 199(1)(c) navedene direktive.
Torej – če se transakcije iz postopka v glavni stvari ali nekatere izmed njih nanašajo na nepremičnine v smislu člena 135(1)(j) in (k) Direktive 2006/112 – ker Romunija v svoji zakonodaji ni uporabila možnosti iz člena 137(1)(b) in (c) Direktive 2006/112, da svojim davčnim zavezancem dovoli pravico do izbire za obdavčitev teh transakcij, in ker se D. Marcu ni izrecno odločil za obdavčitev teh transakcij z DDV v skladu s členom 137 te direktive, pogoji za uporabo člena 199(1)(c) navedene direktive niso izpolnjeni in zato ni mogoče uporabiti mehanizma obrnjene davčne obveznosti, kot je določen s to direktivo.
Če se domneva, drugič, da se transakcije iz postopka v glavni stvari nanašajo na nepremičnine iz člena 12(1)(a) in (b) Direktive 2006/112, mehanizma obrnjene davčne obveznosti za navedene transakcije vseeno ni mogoče uporabiti, ker te ne spadajo med taksativno naštete transakcije iz člena 199(1), od (a) do (g), Direktive 2006/112.
(Glej točke 47, 51, 52, 54 in izrek.)