Zadeva C‑350/16 P

Salvatore Aniello Pappalardo in drugi

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Skupna ribiška politika – Nepogodbena odgovornost Evropske unije – Odškodninski zahtevek – Uredba (ES) št. 530/2008 – Nujni ukrepi, ki jih sprejme Komisija – Dovolj resna kršitev pravnega pravila – Možnost sklicevanja na to kršitev – Načelo prepovedi diskriminacije – Pravnomočnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 13. septembra 2017

1. Sodni postopek–Pravnomočnost–Obseg–Sodba sodišča o veljavnosti akta Unije–Poznejša sodba Sodišča, s katero je bil natančno določen obseg prve sodbe–Spoštovanje pravnomočnosti prve sodbe Sodišča

2. Pravo Evropske unije–Načela–Varstvo legitimnega pričakovanja–Pogoji–Jasna zagotovila uprave–Pojem

3. Pravo Evropske unije–Načela–Enako obravnavanje–Nujnost spoštovanja načela zakonitosti–Nemožnost sklicevanja na nezakonitost, storjeno v korist drugega

4. Pritožba–Razlogi–Obrazložitev sodbe, pri kateri je podana kršitev prava Unije–Izrek, utemeljen iz drugih pravnih razlogov–Zavrnitev

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, odstavek 1)

1.  V skladu z načelom pravnomočnosti odločb Sodišča o veljavnosti akta Unije imajo te odločbe polni učinek ne glede na morebitna razhajanja v razlagi, ki jih lahko povzročijo.

   Zato tudi če se šteje, da so bile morebitne negotovosti glede natančnega obsega neke sodbe Sodišča odpravljene šele s pojasnili, ki so bila podana v drugi sodbi Sodišča, to ne more spremeniti dejstva, da je za prvo sodbo treba šteti, da je imela vse od razglasitve obseg, pojasnjen v drugi sodbi.

   Poleg tega se pravnomočnost nanaša samo na dejanska in pravna vprašanja, ki so bila dejansko ali nujno obravnavana v zadevni sodni odločbi.

   (Glej točke 34, 35 in 37.)

2.  Pravico do sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj ima vsak posameznik, ki mu je institucija Unije s tem, da mu je dala natančna zagotovila, vzbudila legitimna pričakovanja. Taka zagotovila so ne glede na obliko, v kateri so sporočena, natančne, brezpogojne in skladne informacije. Nihče pa se ne more sklicevati na kršitev tega načela ob pomanjkanju navedenih jamstev.

   Tudi ob predpostavki, da lahko sodna odločba sama po sebi ustvari legitimna pričakovanja v smislu te sodne prakse, pa se v skladu s sodno prakso Sodišča iz sklepa, s katerim je Splošno sodišče ustavilo postopek, ne more dobiti nikakršnih natančnih zagotovil glede obsega te sodne prakse.

   (Glej točki 39 in 40.)

3.  Načelo enakega obravnavanja mora biti usklajeno s spoštovanjem zakonitosti, v skladu s katerim se ne more nihče v svojo korist sklicevati na nezakonitost, storjeno v korist drugega.

   (Glej točko 52.)

4.  Če obrazložitev sodbe Splošnega sodišča kaže na kršitev prava Unije, vendar je njen izrek utemeljen z drugimi pravnimi razlogi, taka kršitev ne more povzročiti razveljavitve te odločbe in je treba obrazložitev nadomestiti.

   (Glej točko 57.)