Zadeva C‑38/16

Compass Contract Services Limited

proti

Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs

(predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo First-tier Tribunal (Tax Chamber))

„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Vračilo neutemeljeno plačanega DDV – Pravica do odbitka DDV – Pravila za uveljavljanje – Načeli enakega obravnavanja in davčne nevtralnosti – Načelo učinkovitosti – Nacionalna ureditev, ki uvaja zastaralni rok“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 14. junija 2017

Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka – Zahtevki za odbitek ali vračilo – Nacionalna ureditev, ki za to izvajanje uvaja skrajšanje zastaralnega roka – Spoštovanje načel enakega obravnavanja, davčne nevtralnosti in učinkovitosti – Različna prehodna obdobja glede na predmet zahtevka – Dopustnost

Načela davčne nevtralnosti, enakega obravnavanja in učinkovitosti ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki v okviru skrajšanja zastaralnega roka za, prvič, zahtevke za vračilo neutemeljeno plačanega davka na dodano vrednost, in drugič, za zahtevke za odbitek vstopnega davka na dodano vrednost, določa različni prehodni obdobji, tako da za zahtevke za obe trimesečni obračunski obdobji veljata različna zastaralna roka glede na to, ali je njihov namen vračilo neutemeljeno plačanega davka na dodano vrednost ali pa odbitek vstopnega davka na dodano vrednost.

Z zahtevkom za vračilo neutemeljeno plačanega DDV, ki izhaja iz pravice do vračila neupravičeno plačanega zneska, se skušajo odpraviti posledice nezdružljivosti dajatve s pravom Unije, tako da se nevtralizira ekonomsko breme, ki je bilo neupravičeno naloženo udeležencu na trgu, ki ga je ne nazadnje tudi dejansko nosil (glej v tem smislu sodbo z dne 20. oktobra 2011, Danfoss in Sauer-Danfoss, C‑94/10, EU:C:2011:674, točka 23).

Zato je treba navesti, da je značilnost te pravice do vračila, iz katere izvira, obstoj neupravičeno plačanega zneska, ki ga je davčni zavezanec v nasprotju s pravom Unije plačal davčnim organom na podlagi DDV. Prav to, da je bil ta DDV neupravičeno plačan, kar je podlaga za pravico do vračila in kar v skladu s pogoji, ki jih določi nacionalno pravo vsake države članice ob upoštevanju načel enakosti in učinkovitosti, zagotavlja, da se ekonomsko breme, ki izhaja iz tega plačila, glede tega davčnega zavezanca nevtralizira.

Na drugi strani je treba glede določitve značilnosti zahtevka za odbitek vstopnega DDV navesti, da pravica do vračila neutemeljeno plačanega DDV izhaja iz splošnih načel prava Unije, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 59 sklepnih predlogov in kot izhaja iz točk 29 in 30 te sodbe, in da je pravica do odbitka vstopnega DDV določena v členu 17 in naslednjih Šeste direktive.

Drugače torej kot značilnost pravice do vračila neutemeljeno plačanega DDV pravica do odbitka DDV, ki je pravica, ki je tesno povezana z mehanizmom DDV, ki ga vzpostavlja skupni sistem DDV, temelji na obstoju dolgovanega davka.

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 60 sklepnih predlogov, taka razlika glede narave zadevnih pravic in ciljev, ki jim sledijo, utemeljuje, da lahko obstajajo pravne ureditve za vsako od teh pravic, zlasti glede njune vsebine in njunih pogojev izvajanja, kot je zastaralni rok tožb za uveljavljanje teh pravic in natančneje datum, od katerega se ta rok lahko uporablja.

(Glej točke od 30 do 32, 36, 38, 46 in izrek.)