Zadeva T-712/15

Crédit mutuel Arkéa

proti

Evropski centralni banki

„Ekonomska in monetarna politika – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Člen 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 – Bonitetni nadzor na konsolidirani podlagi – Nadzorovana skupina – Institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom – Člen 2(21)(c) Uredbe (EU) št. 468/2014 – Člen 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 – Kapitalske zahteve – Člen 16(1)(c) in (2)(a) Uredbe št. 1024/2013“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 13. decembra 2017

1. Sodni postopek – Zastopanje strank – Možnost odprave neobstoja pooblastila za vložitev tožbe s poznejšo predložitvijo vseh dokumentov, ki potrjujejo obstoj takega pooblastila

   (Poslovnik Splošnega sodišča, člen 51(4))

2. Ničnostna tožba – Pravni interes – Tožba zoper razveljavljeni akt – Učinki razveljavitve in razglasitve ničnosti – Ohranitev interesa tožeče stranke za dosego razglasitve ničnosti izpodbijanega akta

   (členi 263 PDEU, 264 PDEU in 266 PDEU)

3. Pravo Evropske unije – Razlaga – Metode – Jezikovna, sistematična in teleološka razlaga

4. Ekonomska in monetarna politika – Gospodarska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor skupin kreditnih institucij na konsolidirani podlagi – Izvzetje institucij, ki so odvisne od centralnega organa – Pogoji uporabe

   (Uredba Parlamenta in Sveta št. 575/2013, člen 10(1); Uredba Sveta št. 1024/2013; Uredba Evropske centralne banke št. 468/2014, člen 2(21)(c))

5. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Razlaga prava Unije – Smernice upravnega organa – Zavezujoča narava – Neobstoj

   (člen 19 PEU)

6. Ekonomska in monetarna politika – Gospodarska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor skupin kreditnih institucij na konsolidirani podlagi – Izvzetje institucij, ki so odvisne od centralnega organa – Nujnost, da je centralni organ kreditna institucija – Neobstoj

   (Uredba Parlamenta in Sveta št. 575/2013, člen 10(1)(b) in 11(4); Uredba Sveta št. 1024/2013; Uredba Evropske centralne banke št. 468/2014, člen 2(21)(c))

7. Pravo Evropske unije – Razlaga – Določba, ki ne vsebuje izrecne napotitve na pravo držav članic – Avtonomna in enotna razlaga

8. Ekonomska in monetarna politika – Gospodarska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor skupin kreditnih institucij na konsolidirani podlagi – Izvzetje institucij, ki so odvisne od centralnega organa – Pogoji uporabe – Obveznosti centralnega organa in povezanih subjektov, ki morajo biti solidarne oziroma zanje jamči ta organ – Pojma solidarnost in jamstvo – Avtonomna razlaga

   (Uredba Parlamenta in Sveta št. 575/2013, člen 10(1)(a))

9. Ekonomska in monetarna politika – Gospodarska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor skupin kreditnih institucij na konsolidirani podlagi – Izvzetje institucij, ki so odvisne od centralnega organa – Pogoji uporabe – Obveznosti centralnega organa in povezanih subjektov, ki morajo biti solidarne oziroma zanje jamči ta organ – Obveznost prenosa kapitala in likvidnih sredstev znotraj skupine

   (Uredba Parlamenta in Sveta št. 575/2013, člen 10(1)(a); Uredba Evropske centralne banke št. 468/2014, člen 2(21)(c))

10. Nacionalno pravo – Razlaga – Upoštevanje razlage, ki so jo podala sodišča zadevne države članice – Meje

11. Ničnostna tožba – Predmet – Odločba, ki temelji na več stebrih razlogovanja, od katerih vsak zadostuje za utemeljitev izreka – Nepogodbena odgovornost, ki se uveljavlja z odškodninsko tožbo – Pogoji

    (člena 263 PDEU in 296 PDEU)

12. Ekonomska in monetarna politika – Gospodarska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor skupin kreditnih institucij na konsolidirani podlagi – Izvzetje institucij, ki so odvisne od centralnega organa – Pogoji uporabe – Zagotovljeno spremljanje plačilne sposobnosti in likvidnosti centralnega organa in povezanih institucij – Merila

    (Uredba Parlamenta in Sveta št. 575/2013, člen 10(1)(b))

13. Ekonomska in monetarna politika – Gospodarska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor skupin kreditnih institucij na konsolidirani podlagi – Kapitalske zahteve – Obseg nadzora in ocen, opravljenih s strani Evropske centralne banke – Sodni nadzor – Meje

    (Uredba Parlamenta in Sveta št. 575/2013, člen 92(1)(a); Uredba Sveta št. 1024/2013, člena 16(1)(c) in (2)(a); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, člen 97(1)(a))

14. Pravo Evropske unije – Načela – Sorazmernost – Obseg

    (člen 5(4) PEU)

15. Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem

    (člen 263 PDEU)

1.  V skladu s členom 51(4) Poslovnika, če pooblastilo stranke, da jo zastopa njen odvetnik, ni predloženo, sodni tajnik zadevni stranki določi razumen rok za njegovo predložitev. To določbo je treba razlagati tako, da je mogoče pomanjkljivost, da pooblastilo ni bilo predloženo ob vložitvi tožbe, odpraviti z naknadno predložitvijo vseh dokumentov, ki potrjujejo obstoj tega pooblastila.

   (Glej točko 30.)

2.  V zvezi s tožbo zoper sklep o določitvi bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo za tožečo stranko, ki je med postopkom razveljavljen in nadomeščen s sklepom o določitvi novih bonitetnih zahtev, ki so predmet ničnostne tožbe, nadomestitev izpodbijanega sklepa z drugim sklepom tožeče stranke ne prikrajša za pravni interes za njegovo izpodbijanje. Razveljavitev akta institucije namreč ne pomeni priznanja njegove nezakonitosti z učinkom ex nunc, v nasprotju z razveljavitveno sodbo, na podlagi katere je razveljavljeni akt retroaktivno izločen iz pravnega reda in za katerega se šteje, da sploh ni obstajal. Poleg tega tožeča stranka ohrani pravni interes v zvezi z izpodbijanim sklepom, da se prepreči, da bi morebitna razglasitev ničnosti sklepa, s katerim je bil razveljavljen, povzročila, da ima ponovno učinek. Če bi bil drugi sklep razglašen za ničen, ki bi ga torej ponovno urejal izpodbijani sklep.

   (Glej točke od 41 do 43.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 55.)

4.  Bonitetni nadzor skupin kreditnih institucij na konsolidirani podlagi ima predvsem dva namena. Prvi namen je omogočiti Evropski centralni banki, da oceni morebitna tveganja kreditne institucije, ki ne nastajajo pri njej, temveč v skupini, katere del je. Drugi namen je preprečiti, da bi se bonitetni nadzor subjektov, ki tvorijo te skupine, razdrobil med različne nadzorne organe.

   Zato je spoštovanje namenov Uredbe št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko, člena 2(21)(c) Uredbe št. 468/2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi, in pogojev iz člena 10(1) Uredbe št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja, na katere napotuje, treba razlagati tako, da se upošteva namen zakonodajalca omogočiti Evropski centralni banki celovit pregled nad vsemi tveganji, ki jim je izpostavljena kreditna institucija, in preprečiti, da bi se bonitetni nadzor razdrobil med Evropsko centralno banko in nacionalne organe.

   V zvezi z namenom člena 10(1) Uredbe št. 575/2013 je treba ugotoviti, da se ta uredba nanaša na bonitetne zahteve za kreditne institucije. V tem okviru cilj te določbe jasno izhaja iz njegovega besedila in ga tvori možnost pristojnega organa, da za eno ali več kreditnih institucij, ki so v isti državi članici in so stalno povezane s centralnim organom, ki jih nadzoruje in ima sedež v isti državi članici, delno ali v celoti opusti uporabo določenih zahtev iz te uredbe. Vendar, če se pogoji iz te določbe ne uporabljajo na podlagi te uredbe, da bi se preučila možnost opustitve upoštevanja zahtev na posamični podlagi, temveč se uporabljajo zaradi napotitve v členu 2(21)(c) Uredbe št. 468/2014, je treba upoštevati samo cilje slednje, ne pa cilj člena 10(1) Uredbe št. 575/2013.

   (Glej točke 58, 59, 61, od 64 do 66 in 70.)

5.  Razlaga upoštevne zakonodaje, ki jo poda upravni organ, ne more zavezovati sodišča Unije, ki je v skladu s členom 19 PEU edino pristojno za razlago prava Unije.

   (Glej točko 75.)

6.  V zvezi s pojmom centralni organ iz člena 2(21)(c) Uredbe (EU) št. 468/2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi, te določbe ni mogoče razlagati tako, da pomeni, da je centralni organ kreditna institucija. Prvič, besedilo člena 2(21)(c) Uredbe št. 468/2014 ne omenja takšne zahteve, v nasprotju z domnevo iz člena 2(21)(a) te uredbe, ki se izrecno nanaša na bonitetni nadzor skupine, katere nadrejena oseba je kreditna institucija.

   Drugič, v skladu s cilji Uredbe št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko, in Uredbe št. 468/2014 je, da se upošteva opredelitev „nadzorovana skupina“ v smislu člena 2(21)(c) Uredbe št. 468/2014, ne glede na to, ali je centralni organ skupine kreditna institucija ali ne. Tretjič, nezmožnost Evropske centralne banke, da izvaja svoja pooblastila iz Uredbe št. 1024/2013 v zvezi s centralnim organom, ki ni kreditna institucija, ne ovira izvajanja ustreznega bonitetnega nadzora, ker lahko Evropska centralna banka svoja pooblastila uporabi v zvezi s subjekti, povezanimi s tem centralnim organom.

   Poleg tega niti iz člena 10(1)(b) Uredbe št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja, niti iz člena 11(4) te uredbe ne izhaja, da mora biti centralni organ kreditna institucija, da se uporabi člen 2(21)(c) Uredbe št. 468/2014.

   (Glej točke 86, 88, 93, 94 in 108.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 119.)

8.  Ker v Uredbi št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja pojma „solidarnost“ in „jamstvo“ nista opredeljena s sklicevanjem na pravo držav članic, je treba šteti, da gre za samostojna pojma prava Unije.

   (Glej točko 120.)

9.  Glede izvzetja kreditnih institucij od zahtev, navedenih v od drugem do osmem delu Uredbe št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja, je pogoj glede solidarne odgovornosti iz člena 10(1)(a) te uredbe izpolnjen, če obstaja obveznost prenosa kapitala in likvidnih sredstev znotraj skupine, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti do upnikov. Takšna razlaga je skladna s ciljem člena 2(21)(c) Uredbe št. 468/2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi, in besedilom člena 10(1)(a) Uredbe št. 575/2013.

   (Glej točko 130.)

10.  Obseg veljavnih zakonov ali drugih predpisov je treba presojati glede na razlago, ki jo dajejo nacionalna sodišča. Vendar če ni odločb pristojnih nacionalnih sodišč, mora o obsegu navedenih zakonov in predpisov odločiti sodišče Unije.

    (Glej točko 132.)

11.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 138.)

12.  Izvzetje kreditne institucije od uporabe zahtev, navedenih v od drugem do osmem delu Uredbe št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja, pogoj kapitalske ustreznosti in likvidnosti centralnega organa in vseh povezanih institucij iz člena 10(1)(b) te uredbe je treba razumeti tako, da vključuje izpolnjevanje dveh meril. Prvo se nanaša na obstoj konsolidiranih računovodskih izkazov skupine. Drugo pa na nadzor kapitalske ustreznosti in likvidnosti z bonitetnega vidika vseh subjektov v skupini na podlagi njenih konsolidiranih računovodskih izkazov.

    (Glej točko 147.)

13.  Iz člena 16(1)(c) v povezavi z odstavkom 2(a) Uredbe št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko, izhaja, da ima Evropska centralna banka, če je iz bonitetnega pregleda, ki ga je opravila, razvidno, da kapital in likvidnost kreditne institucije ne zagotavljajo zanesljivega upravljanja in kritja tveganj, pravico zahtevati, da mora imeti institucija kapital, ki presega te minimalne zahteve, navedene v členu 92(1)(a) Uredbe št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

    Glede nadzora, ki ga mora opravljati Evropska centralna banka, iz samega besedila člena 97(1)(a) Direktive 2013/36 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij izhaja, da se nadzor nanaša na tveganja, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene institucije, kar nujno pomeni, da se lahko upoštevajo prihodnji dogodki, ki bi lahko spremenili njihov profil tveganja. Zato Evropska centralna banka s tem, da se je oprla na možen prihodnji dogodek, ni napačno uporabila prava.

    Poleg tega ima Evropska centralna banka široko diskrecijsko pravico glede na to, kako zapletena je ocena zahtevane ravni temeljnega kapitala kreditne institucije, ob upoštevanju njenega profila tveganja in dogodkov, ki nanj lahko vplivajo. V zvezi s tem se mora nadzor sodišča Unije nad takšno presojo nujno omejiti na preverjanje, ali so bila spoštovana ustrezna pravila postopka in izpolnjena obveznost obrazložitve, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali so nastale očitne napake pri presoji ter zloraba pooblastil. Vendar se izvrševanje te široke diskrecijske pravice ne izogne sodnemu nadzoru. Sodišče Unije mora tako preveriti ne le vsebinsko točnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletene situacije, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe.

    (Glej točke 168, 176, 178, 179 in 181.)

14.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 200 do 202.)

15.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 211.)