Zadeva T‑406/15

Fereydoun Mahmoudian

proti

Svetu Evropske unije

Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 2. julija 2019

„Nepogodbena odgovornost – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iran – Zamrznitev sredstev – Omejitev na področju vstopa na ozemlja držav članic – Povrnitev škode, ki naj bi nastala zaradi vpisa in ohranitve imena tožeče stranke na seznamih oseb in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi – Premoženjska škoda – Nepremoženjska škoda“

1. Skupna zunanja in varnostna politika – Pristojnost sodišča Unije – Odškodninska tožba za povračilo škode, ki naj bi nastala zaradi napačnega vpisa tožeče stranke na seznam oseb, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi – Izključitev – Odškodninska tožba za povračilo škode, ki naj bi nastala zaradi izvajanja omejevalnih ukrepov, sprejetih v zvezi s tožečo stranko – Vključitev

   (člena 24(1) in 40 PEU; členi 215, 268, 275 in 291(2) PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2010/644/SZVP; uredbi Sveta št. 668/2010 in št. 961/2010)

   (Glej točke 43, 44 in 48.)

2. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Pristojnost Sveta na področju omejevalnih ukrepov, ki temeljijo na členu 215 PDEU, da uporabi postopek iz člena 291(2) PDEU

   (člena 215 in 291(2) PDEU)

   (Glej točko 45.)

3. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

   (Glej točki 49 in 52.)

4. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice – Pravno pravilo, s katerim so posameznikom podeljene pravice – Pojem

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2010/644/SZVP; uredbi Sveta št. 668/2010 in št. 961/2010)

   (Glej točke od 61 do 63.)

5. Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem

   (Glej točko 71.)

6. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Omejitev lastninske pravice in pravice do svobodnega opravljanja gospodarske dejavnosti – Dopustnost – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj – Prenos te sodne prakse na svobodo gospodarske pobude

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 16 in 17; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2010/644/SZVP; uredbi Sveta št. 668/2010 in št. 961/2010)

   (Glej točke od 78 do 80.)

7. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Odgovornost zaradi vpisa imena tožeče stranke na sezname oseb in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi – Dokazno breme

   (člen 268 PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2010/644/SZVP; uredbi Sveta št. 668/2010 in št. 961/2010)

   (Glej točke od 86 do 88.)

8. Sodni postopek – Dokaz – Listinski dokaz – Dokazna vrednost – Presoja sodišča Unije – Merila

   (Glej točke od 136 do 139.)

9. Nepogodbena odgovornost – Škoda – Škoda, ki se lahko povrne – Nepremoženjska škoda, nastala zaradi objave omejevalnih ukrepov, ki zmanjšujejo ugled osebe, na katero se nanašajo ti ukrepi, v Uradnem listu – Vključitev

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2010/644/SZVP; uredbi Sveta št. 668/2010 in št. 961/2010)

   (Glej točke od 178 do 180.)

10. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dejanska in gotova škoda – Dokazno breme

    (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

    (Glej točko 182.)

11. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dejanska in gotova škoda, povzročena z nezakonitim aktom – Nepremoženjska škoda, povzročena s sprejetjem in ohranitvijo omejevalnih ukrepov – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, s katero ni zagotovljeno ustrezno povračilo nepremoženjske škode – Ohranitev vpisa po ničnostni sodbi Splošnega sodišča – Teža nezakonitosti, ki jo ugotovi Splošno sodišče – Neobstoj dokazov – Potrebna preučitev utemeljenosti ukrepov s strani njihovega avtorja

    (člen 340, drugi odstavek, PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2010/644/SZVP; uredbi Sveta št. 668/2010 in št. 961/2010)

    (Glej točke 183, od 187 do 195 in 219.)

12. Nepogodbena odgovornost – Škoda – Škoda, ki se lahko povrne – Nepremoženjska škoda, ki zajema poseg spornih aktov v družabno in družinsko življenje tožeče stranke – Škoda, ki izhaja iz poslabšanja njene družinske in družbene podobe – Škoda, ločena od škode, ki izhaja iz oškodovanja časti in ugleda tožeče stranke – Vključitev

    (člen 340, drugi odstavek, PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2010/644/SZVP; uredbi Sveta št. 668/2010 in št. 961/2010)

    (Glej točke od 215 do 218.)

Povzetek

Splošno sodišče je s sodbama z dne 2. julija 2019, Fulmen/Svet (T‑405/15) in Mahmoudian/Svet (T‑406/15), ugodilo odškodninski tožbi, ki jo je vložila družba Fulmen, v zvezi z nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi sprejetja štirih aktov Sveta o omejevalnih ukrepih proti Iranu ( 1 ) (zadeva T‑405/15), in odškodninski tožbi, ki jo je vložil F. Mahmoudian, v zvezi z nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi sprejetja istih aktov (zadeva T‑406/15). S temi akti (v nadaljevanju: sporni akti) je bilo ime teh tožečih strank vpisano in ohranjeno na seznamih oseb in subjektov, za katere so se uporabljali navedeni omejevalni ukrepi. Splošno sodišče ugotavlja, da razglasitev ničnosti spornih aktov s prejšnjo sodbo ni bila dovolj za povračilo nepremoženjske škode, ki sta jo tožeči stranki utrpeli zaradi oškodovanja njunega ugleda. Meni, da bi bilo v obravnavani zadevi posebej upravičeno, da bi Svet preveril utemeljenost omejevalnih ukrepov, ki so bili ohranjeni v zvezi z njima, potem ko je Splošno sodišče izreklo sodbo, s katero je sporne akte razglasilo za nične, z vidika teže ugotovljene nezakonitosti, in sicer neobstoja dokazov.

Fulmen je iranska družba, dejavna zlasti v sektorju električne opreme. F. Mahmoudian je večinski delničar in predsednik upravnega odbora navedene družbe. Spor med tožečima strankama in Svetom se uvršča v niz zadev v zvezi z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja v Iranu. Sporni akti so bili s sodbo Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012, Fulmen in Mahmoudian/Svet, ( 2 ) razglašeni za nične v delu, v katerem so se nanašali na tožeči stranki. Sodišče je s sodbo z dne 28. novembra 2013, Svet/Fulmen in Mahmoudian, ( 3 ) zavrnilo pritožbo, ki jo je Svet vložil zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012, ker je presodilo, da Svet ni predložil dokaza, da sta bili tožeči stranki dejavni na lokaciji Qom/Fordoo (Iran), kar je bil razlog za njun vpis. Z Izvedbeno uredbo št. 1361/2013 ( 4 ) je Svet, ki je izpeljal posledice iz sodbe z dne 28. novembra 2013, imeni tožečih strank črtal s seznamov oseb in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi.

Splošno sodišče v obravnavani zadevi meni, da je Svet storil dovolj resno kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice, s tem, da ni upošteval obveznosti, da podpre omejevalne ukrepe, ki so bili sprejeti v skladu s členom 215 PDEU in jih izpodbijajo osebe, na katere se nanašajo.

Splošno sodišče za ugotovitev, da razglasitev ničnosti spornih aktov s prejšnjo sodbo ni bila dovolj za povračilo nepremoženjske škode, ki sta jo tožeči stranki utrpeli zaradi oškodovanja njunega ugleda, poleg tega poudarja, da sta bili imeni tožečih strank, ki bi ju Svet lahko kadar koli izbrisal, na seznamih ohranjeni skoraj tri leta in pol kljub ugovarjanju tožečih strank med drugim glede neobstoja dokazov v zvezi s trditvijo zoper njiju. V zvezi s tem Splošno sodišče presoja, da mora zadevna institucija v Uniji, ki temelji na vladavini prava, glede na težo nezakonitega ravnanja, ki ga je ugotovilo Splošno sodišče, pa čeprav vzporedno z vložitvijo pritožbe, preveriti presoje, ki jih je Splošno sodišče kaznovalo.

Poleg tega Splošno sodišče navaja, da glede na neodvisnost ameriških ukrepov v zvezi z družbo Fulmen od spornih aktov Unija ne more biti odgovorna za morebitno nepremoženjsko škodo, ki bi jo ti ukrepi lahko povzročili tožeči stranki. Vendar ob upoštevanju iste neodvisnosti ameriških ukrepov Svet napačno meni, da bi se pri oceni zneska nepremoženjske škode, ki jo je utrpela tožeča stranka, moralo upoštevati, da so po razglasitvi ničnosti spornih aktov za tožečo stranko še veljali ameriški ukrepi.

Nazadnje, Splošno sodišče meni, da se nepremoženjska škoda, ki v bistvu izhaja iz stresa in občutkov tesnobe, ponižanja in krivde, zlasti v razmerju do bližnjih tožeče stranke, razlikuje od škode, izhajajoče iz oškodovanja časti in ugleda F. Mahmoudiana. Zatrjevana nepremoženjska škoda, ki se nanaša na poseg spornih aktov v družabno in družinsko življenje tožeče stranke, namreč izhaja iz tega, da se ji je kot fizični osebi v bistvu poslabšala družinska, celo družbena podoba, ker zaradi zamrznitve finančnih in gospodarskih sredstev nenadoma ni mogla več vzdrževati prejšnjega življenjskega sloga. Splošno sodišče sklepa, da sta sprejetje spornih aktov in ohranitev imena tožeče stranke na spornih seznamih tej povzročila nepremoženjsko škodo, ki se lahko povrne.

( 1 ) Sklep Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL 2010, L 195, str. 39), Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 668/2010 z dne 26. julija 2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2010, L 195, str. 25), Sklep Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL 2010, L 281, str. 81), Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL 2010, L 281, str. 1).

( 2 ) Sodba Splošnega sodišča z dne 21. marca 2012, Fulmen in Mahmoudian/Svet (T‑439/10 in T‑440/10, EU:T:2012:142).

( 3 ) Sodba Sodišča z dne 28. novembra 2013, Svet/Fulmen in Mahmoudian (C‑280/12 P, EU:C:2013:775).

( 4 ) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1361/2013 z dne 17. decembra 2013 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2013, L 343, str. 7).