Zadeva C‑691/15 P

Evropska komisija

proti

Bilbaína de Alquitranes SA in drugim

„Pritožba – Okolje – Uredba (ES) št. 1272/2008 – Razvrščanje, označevanje in pakiranje nekaterih snovi ter nekaterih zmesi – Uredba (EU) št. 944/2013 – Uvrstitev visokotemperaturnega premogovega katrana – Kategoriji akutne strupenosti za vodno okolje (H400) in kronične strupenosti za vodno okolje (H410) – Dolžnost skrbnega ravnanja – Očitna napaka pri presoji“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 22. novembra 2017

1. Približevanje zakonodaj–Razvrščanje, pakiranje in označevanje snovi ter zmesi–Uredba št. 1272/2008–Prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku–Uvrstitev visokotemperaturnega premogovega katrana med snovi, ki so zelo strupene za vodne organizme–Diskrecijska pravica organov Unije–Obseg–Sodni nadzor–Meje

   (Uredba št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 944/2013)

2. Približevanje zakonodaj–Razvrščanje, pakiranje in označevanje snovi ter zmesi–Uredba št. 1272/2008–Prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku–Metodološki pristop za določitev razvrstitve nevarnosti snovi za vodno okolje–Upoštevanje upoštevnih dejavniki, ki niso izrecno navedeni v uredbi–Dopustnost

   (Uredba št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 944/2013, Priloga I, točka 4.1.3.5.5)

3. Približevanje zakonodaj–Razvrščanje, pakiranje in označevanje snovi ter zmesi–Uredba št. 1272/2008–Prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku–Uvrstitev visokotemperaturnega premogovega katrana med snovi, ki so zelo strupene za vodne organizme–Opredelitev na podlagi lastnosti sestavin–Dopustnost–Zahteva–Upoštevanje stopnje navzočnosti zadevnih sestavin in njihovih kemičnih učinkov–Meje–Upoštevanje hipotetične stopnje topnosti sestavin

   (Uredba št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 944/2013, Priloga I, točka 4.1.3.5.5)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 34 in 35.)

2.  Razvrstitev snovi z neznano ali spremenljivo sestavo, ki nastanejo s kompleksnimi reakcijami ali iz bioloških materialov (UVCB), glede na nevarnost, ki jo pomeni za vodno okolje, je treba določiti v skladu z določbami Uredbe št. 1272/2008, ki urejajo razvrstitev, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi. V Prilogi I k tej uredbi je določeno, da to razvrščanje poteka v več stopnjah in je odvisno od vrste razpoložljivih podatkov o zmesi in njenih sestavinah. Stopenjski pristop vključuje razvrstitev na podlagi preskušenih zmesi, razvrstitev na podlagi premostitvenih načel in uporabo metode „seštevanja razvrščenih sestavin“ in/ali „formule dodajanja“.

   Točka 4.1.3.5.5 Priloge I k Uredbi št. 1272/2008 ne določa možnosti uporabe drugih meril od tistih, ki so izrecno navedena v tej določbi. Vendar nobena določba izrecno ne prepoveduje upoštevanja ostalih dejavnikov, ki so lahko upoštevni za razvrstitev snovi UVCB.

   Vendar je navedeni metodološki pristop kočljiv zlasti zato, ker izraz snov zajema širok spekter kemijskih proizvodov, med katerimi jih je mnogo zelo težko razvrstiti na podlagi sistema, ki temelji na togih merilih. V tem dokumentu je tako opozorjeno na zapletene težave pri razlagi, tudi za strokovnjake, ki jih povzroča razvrstitev, zlasti glede tako imenovanih kompleksnih ali večkomponentnih snovi, katerih lastnosti biorazgradnje ali kopičenja v organizmih, porazdelitvenega koeficienta in topnosti v vodi povzročajo vse težave pri razlagi, ker se lahko vsaka sestavina zmesi obnaša drugače.

   Zakonodajalec Unije je določbe globalno usklajenega sistema za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS) vključil v Prilogo I k Uredbi št. 1272/2008, ne da bi izrazil namen opustitve tega pristopa. V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da zakonodajalec Unije s tem, da je GHS tako vključil v Uredbo št. 1272/2008, ni upošteval teh metodoloških omejitev.

   Stroga in samodejna uporaba metode seštevanja v vseh okoliščinah lahko pripelje do podcenjevanja strupenosti snovi UVCB, katere malo število sestavin naj bi bilo znanih, za vodno okolje. Ni mogoče šteti, da je tak izid združljiv s ciljem varstva okolja in zdravja ljudi, ki mu sledi Uredba št. 1272/2008.

   Komisija tako pri uporabi metode seštevanja za določitev, ali snov UVCB spada v kategoriji akutne strupenosti in kronične strupenosti za vodno okolje, svoje presoje ni dolžna omejiti zgolj na dejavnike, ki so izrecno določeni v točki 4.1.3.5.5 Priloge I k Uredbi št. 1272/2008, pri tem pa izključiti vse ostale. Komisija mora v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja skrbno in nepristransko preučiti ostale dejavnike, ki sicer niso izrecno navedeni v teh določbah, vendar so kljub temu upoštevni.

   (Glej točke 36, 39, 43 in od 45 do 47.)

3.  Metoda za razvrščanje iz točke 4.1.3.5.5 Priloge I k Uredbi št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi temelji na predpostavki, da so upoštevane sestavine stoodstotno topne. Ta metoda seštevanja na podlagi te predpostavke pomeni, da obstaja stopnja koncentracije sestavin, pod katero prag 25 % ne more biti dosežen, in tako gre pri tej metodi za izračun seštevka koncentracij sestavin, ki spadajo v kategoriji akutne ali kronične strupenosti, pri čemer se vsaka ponderira z M faktorjem, ki ustreza njihovemu profilu strupenosti.

   Vendar je za to metodo značilno, da izgubi zanesljivost v položajih, v katerih ponderirana vsota sestavin preseže stopnjo koncentracije, ki ustreza pragu 25 % v sorazmerju, manjšem od razmerja med stopnjo topnosti, opaženo pri obravnavani snovi kot celoti, in hipotetično stopnjo stoodstotne topnosti. V takih položajih je tako namreč mogoče, da metoda seštevanja v posebnih primerih pripelje do rezultata, ki je višji ali nižji od stopnje, ki ustreza predpisanemu pragu 25 %, glede na to, ali se upošteva hipotetična stopnja topnosti sestavin ali stopnja topnosti snovi kot celote.

   (Glej točki 51 in 52.)