Združene zadeve od C‑673/15 P do C‑676/15 P

The Tea Board

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

„Pritožba – Znamka Evropske unije – Uredba (ES) št. 207/2009 – Člen 8(1)(b) – Besedne in figurativne znamke z besednim elementom ‚darjeeling‘ ali ‚darjeeling collection de lingerie‘ – Ugovor imetnika kolektivnih znamk Evropske unije – Kolektivne znamke z geografsko označbo ‚Darjeeling‘ – Člen 66(2) – Glavni namen – Kolizija s prijavami posameznih znamk – Verjetnost zmede – Pojem – Podobnost med proizvodi in storitvami – Merila presoje – Člen 8(5)“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. septembra 2017

1. Znamka Evropske unije–Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije–Relativni razlogi za zavrnitev–Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve–Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke–Merila presoje

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

2. Znamka Evropske unije–Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije–Relativni razlogi za zavrnitev–Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve–Podobnost med zadevnimi proizvodi ali storitvami–Merila presoje

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

3. Znamka Evropske unije–Kolektivne znamke Evropske unije–Kolektivne znamke Evropske unije iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009–Glavni namen–Zagotavljanje skupnega izvora proizvodov, ki se prodajajo pod kolektivno znamko Evropske unije–Geografska označba kot ime, ki opredeljuje proizvod s poreklom specifičnega geografskega območja

   (Uredba Sveta št. 207/2009, členi 4, 7(1)(c) in 66; Uredba Komisije št. 1151/2012, člen 5(2))

4. Znamka Evropske unije–Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije–Absolutni razlogi za zavrnitev–Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve–Cilj–Zahteva po razpoložljivosti–Kolektivne znamke Evropske unije iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009

   (Uredba Sveta št. 207/2009, členi 7(1)(c), 66(2) in 67(2))

5. Znamka Evropske unije–Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije–Relativni razlogi za zavrnitev–Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve–Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni–Figurativni znamki Darjeeling in Darjeeling collection de lingerie–Kolektivni znamki, besedna in figurativna, DARJEELING

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 47.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 48.)

3.  Prvič, kakor je razvidno že iz besedila člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije, so kolektivne znamke Evropske unije, ki so sestavljene iz znakov ali označb, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo geografski izvor blaga ali storitev, kolektivne znamke Evropske unije v smislu odstavka 1 tega člena. V skladu z navedenim odstavkom 1 pa je lahko kolektivna znamka Evropske unije znak, ki je sposoben razlikovati blago ali storitve članov združenja, ki je imetnik znamke, od blaga ali storitev drugih podjetij.

   Poleg tega člen 4 Uredbe št. 207/2009, ki se v skladu s členom 66(3) te uredbe uporablja za kolektivne znamke, v bistvu določa, da je lahko znamka Evropske unije sestavljena le iz znakov, s katerimi se določa trgovski izvor blaga ali storitev, ki so označeni s temi znaki.

   V zvezi s tem je Sodišče že večkrat razsodilo, da je glavni namen znamke potrošniku jamčiti za izvor blaga, tako da omogoča opredeliti proizvod ali storitev, ki ju znamka označuje, kot proizvod ali storitev, ki izhajata iz nekega podjetja, in ju tako razlikovati od proizvodov in storitev drugih podjetij.

   Čeprav je Sodišče poleg tega že priznalo, da ima lahko znamka tudi druge namene, kot je označba izvora, ki jih je prav tako treba zavarovati pred posegi drugih, kot denimo zagotavljanje kakovosti proizvoda ali storitve s to znamko ali pa sporočanje, investiranje ali oglaševanje, je kljub temu vedno poudarilo, da je glavni namen znamke še vedno označba izvora.

   Zato je stališče, da je glavni namen kolektivne znamke Evropske unije iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 označba geografskega izvora blaga ali storitev, ki se ponujajo pod to znamko, ne pa označba trgovskega izvora, v nasprotju z glavnim namenom.

   Drugič, čeprav je člen 66(2) Uredbe št. 207/2009 izjema od absolutnega razloga za zavrnitev registracije iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, ta okoliščina ni taka, da bi se z njo omajalo dejstvo, da je glavni namen kolektivne znamke Evropske unije iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 jamčiti za skupni trgovski izvor proizvodov, ki se prodajajo pod to znamko, ne pa za njihov skupni geografski izvor.

   Poleg tega je mogoče odstopanje od člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, ki je umeščeno v člen 66(2) te uredbe, razložiti z naravo znaka, zajetega s kolektivnimi znamkami iz navedenega odstavka 2.

   Tretjič, navedene geografske označbe in kolektivne znamke Evropske unije, sestavljene iz znakov in označb, lahko v gospodarskem prometu označujejo geografski izvor blaga ali storitev, in gre za znake, ki spadajo v različne pravne sisteme in sledijo različnim ciljem. Znamka Evropske unije je torej v skladu s členom 4 Uredbe št. 207/2009 znak, s katerim se določa trgovski izvor blaga ali storitev, geografska označba pa je v skladu s členom 5(2) Uredbe št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil ime, ki opredeljuje proizvod s poreklom specifičnega geografskega območja, katerega določeno kakovost, sloves ali drugo značilnost je mogoče pripisati predvsem njegovemu geografskemu poreklu in katerega najmanj ena faza proizvodnje poteka na opredeljenem geografskem območju.

   (Glej točke od 50 do 54, 57, 58 in 62.)

4.  S členom 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije se uresničuje cilj splošnega interesa, v skladu s katerim lahko znake ali označbe, s katerimi se opisuje skupina proizvodov ali storitev, za katere se zahteva registracija, prosto uporabljajo vsi, vključno kot kolektivne znamke ali kot del sestavljenih ali grafičnih znamk. Ta določba zato preprečuje, da bi bili taki znaki ali označbe pridržani enemu samemu podjetju, ker bi bili registrirani kot posamezna znamka.

   Kolektivna znamka Evropske unije iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 pa ne nasprotuje takemu splošnemu interesu, saj, prvič, ta znamka v skladu z zadnjim stavkom tega odstavka 2 imetniku ne daje pravice, da tretji osebi prepove uporabo teh znakov ali označb v gospodarskem prometu, če jih ta uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, in drugič, člen 67(2) te uredbe nalaga, da se mora s pravilnikom o uporabi znamke iz navedenega člena 66(2) vsaki osebi, katere blago ali storitve izvirajo iz zadevnega geografskega območja, omogočiti, da postane član združenja, ki je imetnik blagovne znamke.

   (Glej točki 59 in 60.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 86 do 95.)