Zadeva C‑584/15

Glencore Céréales France

proti

Établissement national des produits de l’agriculture et de la mer (FranceAgriMer)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo tribunal administratif de Melun)

„Predhodno odločanje – Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 – Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Člen 3 – Uredba (EGS) št. 3665/87 – Člen 11 – Vračilo neupravičeno dodeljenega izvoznega nadomestila – Uredba (EGS) št. 3002/92 – Člen 5a – Neupravičeno sproščena garancija – Dolgovane obresti – Zastaralni rok – Začetek roka – Pretrganje roka – Zgornja meja – Daljši rok – Uporabnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 2. marca 2017

1. Lastna sredstva Evropske unije–Uredba o zaščiti finančnih interesov Unije–Pregon nepravilnosti–Zastaralni rok–Uporabnost za izterjavo terjatev glede obresti, ki se nanašajo na neupravičeno prejete zneske

   (Uredba Sveta št. 2988/95, člena 3(1) ter 4(1) in (2); Uredba Komisije št. 3665/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 495/97, člen 11(3), in Uredba Komisije št. 3002/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo 770/96, člen 5a)

2. Lastna sredstva Evropske unije–Uredba o zaščiti finančnih interesov Unije–Nadaljevanje ali ponavljanje nepravilnosti–Pojem–Dejstvo, da je gospodarski subjekt dolžnik terjatev glede obresti, ki se nanašajo na neupravičeno prejete zneske–Izključitev

   (Uredba Sveta št. 2988/95, člen 1(2); Uredba Komisije št. 3665/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 495/97, člen 11(3), in Uredba Komisije št. 3002/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo 770/96, člen 5a)

3. Lastna sredstva Evropske unije–Uredba o zaščiti finančnih interesov Unije–Pregon nepravilnosti–Zastaralni rok–Uporabnost za izterjavo terjatev glede obresti, ki se nanašajo na neupravičeno prejete zneske–Začetek–Dan storitve nepravilnosti

   (Uredba Sveta št. 2988/95, člena 1(2) in 3(1), prvi pododstavek)

4. Lastna sredstva Evropske unije–Uredba o zaščiti finančnih interesov Unije–Pregon nepravilnosti–Zastaralni rok–Zgornja meja–Uporabnost za izterjavo terjatev glede obresti, ki se nanašajo na neupravičeno prejete zneske–Neobstoj odločbe pristojnega organa o izterjavi teh terjatev v določenem roku, čeprav je v tem roku zahteval vračilo neupravičeno prejetih zneskov–Prekluzija

   (Uredba Sveta št. 2988/95, člena 3(1), četrti pododstavek, in 6(1))

5. Lastna sredstva Evropske unije–Uredba o zaščiti finančnih interesov Unije–Pregon nepravilnosti–Zastaralni rok–Uporabnost daljših nacionalnih zastaralnih rokov–Zahteva–Spoštovanje načel pravne varnosti in sorazmernosti–Petletni rok–Dopustnost

   (Uredba Sveta št. 2988/95, člen 3(1) in (3))

1.  Člen 3(1) Uredbe Sveta št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti je treba razlagati tako, da se zastaralni rok iz te določbe uporablja za izterjavo terjatev glede obresti, kot so te iz postopka v glavni stvari, ki so dolgovane na podlagi člena 11(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 495/97 z dne 18. marca 1997, in člena 5a Uredbe Komisije (EGS) št. 3002/92 z dne 16. oktobra 1992 o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 770/96 z dne 26. aprila 1996.

   V obravnavanem primeru ni sporno, da so bili nalogi za izterjavo iz postopka v glavni stvari, ki jih je izdal pristojni upravni organ, da bi se zaradi nepravilnosti, ki jih je storila družba Glencore, vrnile pomoči in zneski, ki jih je ta prejela neupravičeno, sprejeti na podlagi člena 11(3) Uredbe št. 3665/87 glede pivovarskega ječmena v razsutem stanju in člena 5a Uredbe št. 3002/92 glede intervencijske navadne pšenice. Poleg tega je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da je bil tudi nalog za izterjavo obresti poleg teh pomoči in teh zneskov sprejet na podlagi teh določb. V zvezi s tem je treba poudariti, da navedene določbe izrecno določajo, da se vračilo pomoči in zneskov, ki jih je zadevni gospodarski subjekt prejel neupravičeno, poveča za obresti, ki se izračunajo na podlagi teh pomoči in teh zneskov v odvisnosti od časa, ki je potekel med njihovim prejemom in vračilom. Člen 5a(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 3002/92 v zvezi s tem natančneje določa, da ko pristojni organ prejme tako izračunan znesek, je izvedeno povračilo neupravičene gospodarske prednosti, ki je bila podeljena zadevnemu gospodarskemu subjektu. Zato je treba naloge za izterjavo iz postopka v glavni stvari opredeliti kot „upravne ukrepe“ v smislu člena 4(1) in (2) Uredbe št. 2988/95 tako v delu, ki se nanaša na glavnico, kot glede obresti, saj se s temi nalogi skupaj odvzame neupravičena korist, ki jo je pridobil zadevni gospodarski subjekt. Iz navedenega izhaja, da se zastaralni rok iz člena 3(1) te uredbe uporablja v okoliščinah, kakršne so te iz spora o glavni stvari.

   (Glej točke od 28 do 31 in 33 ter točko 1 izreka.)

2.  Člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 2988/95 je treba razlagati tako, da dejstvo, da gospodarski subjekt dolguje obresti, kot so te iz postopka v glavni stvari, ne pomeni „nadaljevane ali ponavljajoče se nepravilnosti“ v smislu te določbe. Za te terjatve je treba šteti, da v smislu člena 1(1) Uredbe št. 2988/95 izvirajo iz iste nepravilnosti, kot je tista, ki povzroči izterjavo neupravičeno pridobljenih pomoči ali zneskov, ki sestavljajo glavne terjatve.

   Spomniti je namreč treba, da se za storitev nepravilnosti v smislu člena 1(2) Uredbe št. 2988/95 zahteva izpolnitev dveh pogojev, to je dejanje ali opustitev gospodarskega subjekta, ki pomeni kršitev prava Unije, in škoda ali potencialna škoda za proračun Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2015, Firma Ernst Kollmer Fleischimport und -export, C‑59/14, EU:C:2015:660, točka 24). Kar zadeva pogoj glede obstoja kršitve prava Unije, iz člena 11(3) Uredbe št. 3665/87 in člena 5a Uredbe št. 3002/92 izhaja, da ista kršitev določbe prava Unije povzroči izterjavo zneskov, ki so bili zaradi te kršitve neupravičeno pridobljeni, in obenem zaračunavanje obresti od teh zneskov, s katerimi se skupaj izterja neupravičena gospodarska prednost, ki je bila podeljena zadevnemu podjetju. Kar zadeva pogoj glede obstoja škode ali potencialne škode za proračun Unije, je treba navesti, kot je generalni pravobranilec v bistvu poudaril v točkah 51 in 60 sklepnih predlogov, da so obresti iz člena 11(3) Uredbe št. 3665/87 in člena 5a Uredbe št. 3002/92 kompenzacijske obresti, ki morajo odražati sedanjo vrednost škode v smislu člena 1(2) Uredbe št. 2988/95, med dnem njenega nastanka in dnem, ko zadevni gospodarski subjekt vrne dejanski znesek.

   Iz tega izhaja, da v nasprotju s trditvami francoske vlade, kar zadeva kršitev določb uredb št. 3665/87 in 3002/92, nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe št. 2988/95 povzroči izterjavo neupravičene gospodarske prednosti, podeljene zadevnemu gospodarskemu subjektu, ki je v skladu s členom 11(3) Uredbe št. 3665/87 in členom 5a Uredbe št. 3002/92 sestavljena iz pomoči ali zneskov, ki jih je ta gospodarski subjekt pridobil neupravičeno, povečanih za obresti, določene v teh členih.

   (Glej točke od 38 do 42 ter točko 2 izreka.)

3.  Člen 3(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 2988/95 je treba razlagati tako, da kar zadeva pregon, na podlagi katerega se sprejmejo upravni ukrepi za povrnitev terjatev glede obresti, kot so te iz postopka v glavni stvari, zastaralni rok iz tega člena 3(1), prvi pododstavek, teče od dne storitve nepravilnosti, ki privede do izterjave neupravičenih pomoči ali zneskov, ki so podlaga za izračun teh obresti, torej od dne, ko pride do bistvenega dela te nepravilnosti, to je bodisi dejanja ali opustitve bodisi škode, ki nastopi nazadnje.

   Vsekakor je naloga predložitvenega sodišča, ki v celoti pozna dejansko stanje iz postopka v glavni stvari, da presodi, ali je bila v obravnavanem primeru zadevna prednost dokončno podeljena pred storitvijo ali opustitvijo, ki pomeni kršitev prava Unije. V tem primeru zastaralni rok za pregon zaradi povrnitve terjatev glede zadevnih obresti začne teči z dnem te storitve ali opustitve. Če pa se izkaže, da je bila ta prednost podeljena po navedeni storitvi ali opustitvi, dies a quo nastopi na dan podelitve navedene prednosti in zato na dan, ki je izhodišče za izračun navedenih obresti.

   (Glej točki 50 in 51 ter točko 3 izreka.)

4.  Člen 3(1), četrti pododstavek, Uredbe št. 2988/95 je treba razlagati tako, da kar zadeva pregon, na podlagi katerega se sprejmejo upravni ukrepi za izterjavo obresti, kot so ti iz postopka v glavni stvari, zastaranje nastopi ob izteku roka iz tega člena 3(1), četrti pododstavek, kadar pristojni organ, čeprav je zahteval vračilo pomoči ali zneskov, ki jih je zadevni gospodarski subjekt pridobil neupravičeno, v tem roku ni sprejel nobene odločbe glede teh obresti.

   Tako – razen v primeru prekinitve upravnega postopka v skladu s členom 6(1) Uredbe št. 2988/95 – posledica dejanj v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom, ki jih opravi pristojni organ in je zadevna oseba o njih obveščena, v skladu s členom 3(1), tretji pododstavek, te uredbe, ni pretrganje roka, določenega v členu 3(1), četrti pododstavek, navedene uredbe (glej v tem smislu sodbo z dne 11. junija 2015, Pfeifer & Langen, C‑52/14, EU:C:2015:381, točka 72). Iz tega izhaja, da mora pristojni organ glede nepravilnosti, kot so te iz postopka v glavni stvari, upravne ukrepe za izterjavo neupravičeno dodeljene gospodarske prednosti v vsakem primeru sprejeti v roku, določenem v členu 3(1), četrti pododstavek, Uredbe št. 2988/95. Zato je moral v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem je pristojni organ najprej zahteval vračilo glavnih terjatev in nato vračilo obresti, ob predpostavki, da so bili glede teh obresti sprejeti akti, ki pretrgajo zastaranje, ta organ odločbo v zvezi s povračilom navedenih obresti sprejeti v roku, določenem v členu 3(1), četrti pododstavek, Uredbe št. 2988/95.

   (Glej točke 56, 57, 59 in 61 ter točko 4 izreka.)

5.  Člen 3(3) Uredbe št. 2988/95 je treba razlagati tako, da se zastaralni rok, določen z nacionalnim pravom, ki je daljši od tistega iz člena 3(1) te uredbe, lahko uporablja v položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, za izterjavo terjatev glede obresti, ki so nastale pred dnem začetka veljavnosti tega roka in na podlagi zadnjenavedene določbe še niso zastarale.

   Poleg tega, kot je razvidno iz točke 64 te sodbe, čeprav države članice ohranijo široko polje proste presoje glede določitve daljših zastaralnih rokov, morajo te države upoštevati splošna načela prava Unije, zlasti načeli pravne varnosti in sorazmernosti. Glede načela pravne varnosti iz sodne prakse Sodišča s področja kazenskega prava izhaja, da lahko države članice načeloma podaljšajo zastaralne roke, če očitana dejanja nikoli niso zastarala (glej v tem smislu sodbo z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi, C‑105/14, EU:C:2015:555, točka 57). Glede načela sorazmernosti pa je treba navesti, da uporaba daljšega nacionalnega zastaralnega roka v smislu člena 3(3) Uredbe št. 2988/95 za pregon nepravilnosti v smislu te uredbe ne sme očitno preseči tega, kar je nujno za doseganje cilja zaščite finančnih interesov Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 17. septembra 2014, Cruz & Companhia, C‑341/13, EU:C:2014:2230, točka 59 in navedena sodna praksa). Kar zadeva petletni zastaralni rok, kot je ta iz člena 2224 francoskega civilnega zakonika v različici po spremembi z zakonom št. 2008-561, je treba poudariti, da je samo za leto daljši od roka iz člena 3(1) Uredbe št. 2988/95. Takšen rok zato ne presega tega, kar je potrebno, da lahko nacionalni organi preganjajo nepravilnosti, ki škodujejo proračunu Unije, in spoštuje zahtevo po sorazmernosti.

   (Glej točke od 72 do 74 in 76 ter točko 5 izreka.)