Zadeva C‑582/15

Kazenski postopek

proti

Gerritu van Vemdeju

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo rechtbank Amsterdam)

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Vzajemno priznavanje sodb – Okvirni sklep 2008/909/PNZ – Področje uporabe – Člen 28 – Prehodna določba – Pojem ‚izrek pravnomočne sodbe‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 25. januarja 2017

1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah–Okvirni sklep 2008/909 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah–Opredelitve–Pojem „sodba“–Avtonomna in enotna razlaga

   (Okvirni sklep Sveta 2008/909, člen 1(a))

2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah–Okvirni sklep 2008/909 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah–Prehodne določbe–Izjava države članice, s katero se dovoljuje nadaljnja uporaba pravnih instrumentov o premestitvi obsojenih oseb, ki so obstajali pred začetkom veljavnosti tega okvirnega sklepa–Zahteva–Pojem „izrek pravnomočne sodbe“–Obseg

   (Okvirni sklep Sveta 2008/909, členi 1(a), 3(1)in 28(1) in (2))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 25 in 26.)

2.  Člen 28(2), prvi stavek, Okvirnega sklepa Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji, je treba razlagati tako, da se nanaša samo na sodbe, ki so postale pravnomočne pred datumom, ki ga je določila zadevna država članica.

   To razlago potrjuje opredelitev „sodbe“ v členu 1(a) tega okvirnega sklepa. V zvezi s tem okoliščina, da tako ta člen kot navedeni člen 28(2) napotujeta na „pravnomočnost“ zadevne sodbe, poudarja posebni pomen – za namene uporabe zadnjenavedene določbe – neizpodbojnosti navedene sodbe, in posledično datuma, ko je ta neizpodbojnost pridobljena. Poleg tega, ker morata biti pojma „sodba“ in „izda[j]a“ te sodbe iz člena 28(2) Okvirnega sklepa 2008/909 predmet samostojne in skladne razlage na ozemlju Unije, obseg teh pojmov in s tem te določbe ne more biti odvisen ne od nacionalnega kazenskega postopka države izdajateljice ne od nacionalnega kazenskega postopka države izvršiteljice. Zato je treba izključiti razlago člena 28(2) Okvirnega sklepa 2008/909, v skladu s katero bi bila njegova uporaba odvisna od datuma, na kateri se za sodbo šteje, da je bila „izdana“ v smislu zadevnega nacionalnega prava, ne glede na datum, ko postane pravnomočna.

   Nazadnje, glede sobesedila in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del je določba iz postopka v glavni stvari, je treba spomniti – kot je v bistvu poudaril generalni pravobranilec v točkah od 45 do 48 sklepnih predlogov – da je člen 28(2) Okvirnega sklepa 2008/909 izjema od splošne ureditve, določene v členu 28(1) tega okvirnega sklepa, ki določa, da zaprosila za priznanje sodbe in izvršitev kazenske sankcije, prejeta po 5. decembru 2011, urejajo pravila, ki jih države članice sprejmejo na podlagi tega okvirnega sklepa. Zato je treba prvo od navedenih določb kot izjemo od te splošne ureditve razlagati ozko.

   Z omejevanjem števila primerov, za katere še naprej veljajo pravni instrumenti, ki so obstajali pred začetkom veljavnosti Okvirnega sklepa 2008/909, in s posledičnim večanjem števila primerov, za katere veljajo pravila, ki so jih države članice sprejele na podlagi tega okvirnega sklepa, je ozka razlaga člena 28(2) navedenega okvirnega sklepa v smislu, da se ta določba nanaša samo na sodbe, ki so postale pravnomočne najpozneje 5. decembra 2011, najprimernejša za zagotavljanje cilja, ki mu sledi ta okvirni sklep. Ta cilj je, kot izhaja iz člena 3(1) tega okvirnega sklepa, državam članicam omogočiti priznavanje sodb in izvrševanje kazenskih sankcij, ki jih zajemajo, da bi olajšale socialno rehabilitacijo obsojenih oseb.

   (Glej točke od 27 do 31 in 33 ter izrek.)