Zadeva C‑416/15

Selena România SRL

proti

Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice (DGRFP) București

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Bucureşti)

„Predhodno odločanje — Trgovinska politika — Uredba (ES) št. 1225/2009 — Člen 13 — Izogibanje — Izvedbena uredba (EU) št. 791/2011 — Tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske — Protidampinške dajatve — Izvedbena uredba (EU) št. 437/2012 — Pošiljanje s Tajvana — Začetek preiskave — Izvedbena uredba (EU) št. 21/2013 — Razširitev protidampinške dajatve — Časovno področje uporabe — Načelo prepovedi retroaktivnosti — Carinski zakonik Skupnosti — Naknadna izterjava uvoznih dajatev“

Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 30. junija 2016

Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Izogibanje – Razširitev protidampinške dajatve – Področje uporabe ratione temporis – Uporaba dokončne protidampinške dajatve, razširjene na uvoz, dan v promet v Unijo pred začetkom veljavnosti uredbe o začetku preiskave glede izogibanja in o registraciji takega uvoza – Omejitev – Netočnost potrdil o izvoru, ki je bila odkrita v naknadnem preverjanju

(Uredbe Sveta št. 2913/92, člen 26, št. 1225/2009, člen 10(1), člen 13(1) in (3) in člen 14(5) ter št. 21/2013, člen 1(1) in člen 2; Uredba Komisije št. 437/2012)

Člen 1(1) Izvedbene uredbe št. 21/2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo št. 791/2011 na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih s Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom s Tajvana in Tajske ali ne, je treba razlagati tako, da se dokončna protidampinška dajatev, ki je razširjena s to določbo, ne uporablja retroaktivno za proizvode, poslane s Tajvana, ki so vstopili v prosti promet v Unijo po datumu začetka veljavnosti prvotne Izvedbene uredbe št. 791/2011, vendar pred datumom začetka veljavnosti Uredbe št. 437/2012 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo št. 791/2011, z zadevnim uvozom, poslanim iz Tajvana in Tajske, in o registraciji takega uvoza. Vendar pa protidampinška dajatev, uvedena s členom 1(1) prvotne Izvedbene uredbe št. 791/2011, velja za uvoz teh proizvodov, če se izkaže, da so ti proizvodi, čeprav so bili poslani s Tajvana in deklarirani kot proizvodi s poreklom iz te države, proizvodi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

V zvezi s tem z člena 13(3) osnovne protidampinške Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti izhaja, da ob ugotovljenem izogibanju razširitev že uvedenih dokončnih ukrepov začne veljati z datumom, na katerega je bila uvedena registracija na podlagi člena 14(5) te uredbe.

Člen 10(1) uredbe št. 1225/2009 sicer določa načelo prepovedi retroaktivnosti protidampinških ukrepov, ker jih je načeloma mogoče uporabiti samo za izdelke, ki vstopajo v prosti promet od datuma, ko začne veljati uredba o njihovi uvedbi, vendar pa več določb te uredbe od tega načela odstopa.

Posledično se protidampinška dajatev, razširjena na podlagi člena 1(1) razširitvene Uredbe št. 21/2013 ne uporablja retroaktivno za uvoz, ki je bil izveden pred datumom začetka veljavnosti Uredbe št. 437/2012 o začetku preiskave glede izogibanja, in sicer preden je bil zadevni uvoz lahko registriran v skladu s to uredbo.

Vendar ta razlaga ni ovira, da se dokončna protidampinška dajatev, ki je bila uvedena s prvotno Uredbo št. 791/2011, uporabi za tak uvoz, če se po naknadnem preverjanju izkaže, da je ta uvoz v resnici iz Ljudske republike Kitajske.

Kot namreč izhaja iz točke 26 Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, čeprav zakonodaja Unije določa, da je poreklo blaga treba dokazati s predložitvijo dokumenta, lahko carinski organi ne glede na predloženi dokument v primeru resnih dvomov zahtevajo predložitev vseh dodatnih dokazil, zato da se prepričajo, da je navedeno poreklo resnično v skladu s pravili, določenimi v zakonodaji Unije na tem področju. Cilj naknadnega preverjanja je pregled pravilnosti porekla, ki je navedeno v potrdilu o poreklu.

Iz tega izhaja, da dejstvo, da je blago opremljeno s potrdili o poreklu, ni okoliščina, ki lahko ovira izterjavo uvoznih dajatev, ki morajo bili plačane za uvoz blaga, če se po tem uvozu izkaže, da v teh potrdilih niso navedeni pravi podatki, kar pa mora ugotoviti predložitveno sodišče.

(Glej točke 29, 30, 32, 33, 34, od 36 do 39 in izrek.)