Zadeva C‑351/15 P

Evropska komisija

proti

Total SA
in
Elf Aquitaine SA

„Pritožba – Omejevalni sporazumi – Trg metakrilatov – Globe – Solidarna odgovornost matičnih družb in njihove hčerinske družbe za kršitev hčerinske družbe – Plačilo globe s strani hčerinske družbe – Znižanje zneska globe hčerinske družbe po sodbi Splošnega sodišča Evropske unije – Dopisi računovodje Evropske komisije, s katerimi se od matičnih družb zahteva plačilo zneska, ki ga je Komisija vrnila hčerinski družbi, povišanega za zamudne obresti – Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Učinkovito sodno varstvo“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. januarja 2017

1. Pritožba–Razlogi–Nezadostna ali nasprotujoča si obrazložitev–Dopustnost

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

2. Pritožba–Razlogi–Napačna presoja dejstev–Nedopustnost–Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov–Izključitev, razen ob izkrivljanju

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

3. Pritožba–Razlogi–Zgolj ponovitev razlogov in trditev, predstavljenih pred Splošnim sodiščem–Nedopustnost–Izpodbijanje razlage oziroma uporabe prava Unije s strani Splošnega sodišča–Dopustnost

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 168(1)(d) in člen 169(2))

4. Ničnostna tožba–Izpodbojni akti–Pojem–Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke–Dopisi Komisije, s katerimi se od matičnih družb zahteva, da po delnem znižanju in povrnitvi glob, ki jih je prvotno plačala hčerinska družba, plačajo zamudne obresti–Vključitev

   (člen 263 PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 19.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 19.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 30 in 31.)

4.  Da bi se ugotovilo, ali je ta ukrep lahko predmet ničnostne tožbe, je treba preučiti vsebino ukrepa, za katerega se zahteva razglasitev ničnosti, ker je oblika, v kateri je bil sprejet, glede tega načeloma nepomembna. Le ukrepi, katerih namen je povzročiti zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke tako, da pomembno spremenijo njen pravni položaj, pomenijo akte ali odločbe, ki so lahko predmet ničnostne tožbe. Ničnostna tožba je tako načeloma mogoča le zoper ukrep, s katerim zadevna institucija ob koncu upravnega postopka sprejme dokončno stališče. Za izpodbojne pa ni mogoče šteti med drugim vmesnih aktov, katerih cilj je priprava končne odločbe, ter potrditvenih ali povsem izvršilnih aktov, saj namen teh aktov ni ustvariti zavezujoče pravne učinke, ki so avtonomni v primerjavi z učinki akta institucije Unije, ki je pripravljen, potrjen ali izvršen.

   V zvezi s tem je treba za dopise Komisije, s katerimi se od matičnih družb zahteva plačilo zamudnih obresti v zvezi z globo, ki je bila naložena njihovi hčerinski družbi, vendar za plačilo katere so te družbe skupno solidarno odgovorne, šteti, da povzročajo zavezujoče pravne učinke, ki posegajo v interese teh matičnih družb, tako, da znatno spreminjajo njihov pravni položaj, kadar je prvotni znesek te globe v celoti plačala ta hčerinska družba, Komisija pa zato iz tega naslova ni bila upravičena zahtevati plačila zamudnih obresti od teh istih matičnih družb. Splošno sodišče zato ni napačno uporabilo prava s tem, da je te dopise opredelilo za izpodbojne akte v smislu člena 263 PDEU.

   (Glej točke od 35 do 37, 40, 45, 48 in 49.)