Zadeva C‑348/15

Stadt Wiener Neustadt

proti

Niederösterreichische Landesregierung

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof)

„Predhodno odločanje – Presoja vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje – Direktiva 85/337/EGS – Direktiva 2011/92/EU – Področje uporabe – Pojem ‚posebni zakon nacionalne zakonodaje‘ – Neizvedba presoje vplivov na okolje – Pravnomočno soglasje – A posteriori legalizacija neizvedbe okoljske presoje – Načelo sodelovanja – Člen 4 PEU“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. novembra 2016

1. Okolje–Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje–Direktiva 85/337–Področje uporabe–Projekt sprejet z aktom nacionalne zakonodaje–Izključitev–Pogoji–Presoja s strani nacionalnega sodišča

   (Direktiva Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, člen 1(2) in (5))

2. Okolje–Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje–Direktiva 85/337–Nacionalna zakonodaja, ki učinke naknadnega dovoljenja za legalizacijo enači z učinki dovoljenja za prostorsko načrtovanje, ki je predhodno izvedbi del–Nedopustnost

   (Direktiva Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, člen 2(1))

3. Pravo Evropske unije–Neposredni učinek–Nacionalna postopkovna pravila–Pogoji uporabe–Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti–Neobstoj pravil glede rokov za vložitev pravnih sredstev zoper soglasja, izdana v nasprotju z obveznostjo predhodne presoje vplivov na okolje, v pravu Unije–Določitev s strani države članice razumnega roka za vložitev pravnega sredstva–Dopustnost

   (Direktiva Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, člen 2(1))

4. Okolje–Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje–Direktiva 85/337–Področje uporabe–Projekt sprejet na podlagi odločbe, sprejete v nasprotju z obveznostjo presoje njegovih vplivov na okolje, za katerega se kljub temu šteje, da je v skladu z nacionalno zakonodajo–Vključitev–Nacionalna zakonodaja, ki določa a posteriori odločbe o odobritvi–Nedopustnost

   (Direktiva Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, člen 1(5))

5. Okolje–Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje–Direktiva 85/337–Obveznost pristojnih organov za izvedbo presoje pred dovoljenjem–Opustitev presoje–Obveznost organov, da to popravijo–Obseg–Nacionalna zakonodaja, ki preprečuje vložitev odškodninske tožbe kljub neizteku roka določenega z nacionalnim pravom–Nedopustnost

   (člen 4(3) PEU; Direktiva Sveta 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, člen 2(1))

1.  Člen 1(5) Direktive 85/337 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, določa, da sta za izključitev projekta s področja uporabe te direktive potrebna dva pogoja. Prvič, podrobnosti projekta morajo biti sprejete s posebnim zakonskim aktom. Drugič, cilje navedene direktive, vključno z dajanjem na voljo informacij, je treba izpolniti na podlagi zakonodajnega postopka.

   Prvi pogoj pomeni, da ima zakonski akt enake značilnosti kot soglasje za izvedbo v smislu člena 1(2) Direktive 85/337. Nosilcu projekta mora zlasti dovoljevati izvedbo projekta in mora tako kakor soglasje vsebovati vse elemente projekta, ki jih je upošteval zakonodajalec in ki so pomembni za presojo vplivov na okolje. Iz zakonskega akta mora biti mogoče razbrati, da so bili cilji Direktive 85/337 v zvezi z zadevnim projektom doseženi. To ni tako, če akt ne vsebuje informacij, potrebnih za presojo vplivov soglasja za izvedbo tega projekta na okolje.

   Drugi pogoj pomeni, da so cilji Direktive 85/337 doseženi v zakonodajnem postopku. Zakonodajalec mora imeti zato v času sprejemanja projekta na voljo dovolj informacij. V zvezi s tem informacije, ki jih mora zagotoviti nosilec projekta, vključujejo vsaj opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi in velikosti projekta, opis predvidenih ukrepov, zato da bi se preprečili, zmanjšali in po možnosti odpravili pomembni škodljivi vplivi, ter podatke za opredelitev in za presojo glavnih verjetnih vplivov projekta na okolje.

   Nacionalno sodišče preveri, ali sta bila ta pogoja izpolnjena, ob upoštevanju tako vsebine sprejetega zakonskega akta kot celotnega zakonodajnega postopka, po katerem je bil sprejet, ter zlasti pripravljalnih aktov in parlamentarnih razprav.

   (Glej točke od 26 do 31.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 36 in 37.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 40 do 42.)

4.  Člen 1(5) Direktive Sveta 85/337 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11 je treba razlagati tako, da s področja njene uporabe ne izključuje projekta iz zakonske določbe v skladu s katero je treba projekt, ki je bil predmet odločbe, sprejete v nasprotju z obveznostjo presoje njegovih vplivov na okolje in glede katere je rok za vložitev ničnostne tožbe potekel, šteti za zakonsko dovoljen. Pravo Unije nasprotuje taki zakonski določbi v delu, v katerem določa, da je treba predhodno presojo vplivov na okolje za tak projekt šteti za opravljeno.

   Nacionalna določba, iz katere bi izhajalo, da se projekti, zoper katere ne bi bilo več mogoče vložiti neposrednih pravnih sredstev zaradi izteka roka za njihovo vložitev, določenega z nacionalno zakonodajo, štejejo za očitno zakonsko dovoljene glede na obveznost presoje vplivov na okolje, namreč ni v skladu s to direktivo. Direktiva 85/337 že kot taka nasprotuje taki določbi, ker je pravni učinek te določbe pristojne organe oprostiti obveznosti upoštevanja dejstva, da je bil projekt v smislu te direktive izveden, ne da bi se presodili njegovi vplivi na okolje in ne da bi se zagotovilo, da bi se taka presoja opravila, kadar dela ali fizični posegi, povezani s tem projektom, zahtevajo naknadno soglasje.

   (Glej točke 43, 44 in 49 ter izrek.)

5.  Države članice morajo povrniti vso škodo, nastalo zaradi opustitve presoje vplivov na okolje. Zato morajo pristojni nacionalni organi sprejeti vse splošne ali posebne ukrepe, da bi se taka opustitev popravila.

   Čeprav glede tega pogoji za tako odškodninsko tožbo, zlasti tisti v zvezi z vprašanjem, ali je treba vsako nezakonitost šteti za krivdno, in tisti v zvezi z vzpostavitvijo vzročne zveze, ob neobstoju prava Unije izvirajo iz nacionalnega prava in čeprav je lahko vložitev take tožbe omejena z določenim rokom, pri čemer je treba spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti, ostaja dejstvo, da je treba za to tožbo v skladu z načelom učinkovitosti imeti možnost, da se vloži pod razumnimi pogoji. Iz tega sledi, da če nacionalna določba po izteku danega roka preprečuje vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve obveznosti presoje vplivov na okolje, določene v členu 2(1) Direktive 85/337 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, čeprav se rok za vložitev pravnega sredstva, ki ga nacionalno pravo določa za vložitev odškodninske tožbe, še ni iztekel, bi bila iz tega razloga ta določba v nasprotju s pravom Unije.

   (Glej točke od 45 do 48.)