Združene zadeve C‑247/15 P, C‑253/15 P in C‑259/15 P

Maxcom Ltd in drugi

proti

Chin Haur Indonesia PT

„Pritožba – Damping – Izvedbena uredba (EU) št. 501/2013 – Uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije – Razširitev dokončne protidampinške dajatve, uvedene na uvoz koles s poreklom iz Kitajske, na ta uvoz – Uredba (ES) št. 1225/2009 – Člen 13 – Izogibanje – Člen 18 – Nesodelovanje – Dokaz – Sklenjen krog indicev“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 26. januarja 2017

1. Pritožba–Razlogi–Napačna presoja dejstev in dokazov–Nedopustnost–Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov–Izključitev, razen ob izkrivljanju–Kršitev pravil, ki se uporabljajo na področju dokazovanja–Dopustnost

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

2. Skupna trgovinska politika–Zaščita pred dampingom–Diskrecijska pravica institucij–Sodni nadzor–Meje

3. Skupna trgovinska politika–Zaščita pred dampingom–Izogibanje–Ugotavljanje izogibanja–Dokazno breme–Dokazovanje izogibanja na podlagi sklopa indicev–Dopustnost

   (Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 13 in 18)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 50 in 51.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 54.)

3.  V skladu s členom 13(3) Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti dokazno breme nosijo institucije Unije. Poleg tega iz besedila in sistematike navedenega člena 13 izhaja, da morata ti instituciji pri ugotavljanju obstoja izogibanja izvesti celovito presojo v zvezi s tretjo državo, na katero se nanaša preiskava, glede izogibanja v celoti. Za dokaz tega izogibanja pa jima ni treba analizirati položaja vsakega posameznega proizvajalca-izvoznika, saj se ta analiza nanaša na posamezne proizvajalce-izvoznike v okviru zahtevkov, vloženih na podlagi člena 13(4) te uredbe. V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe morata instituciji Unije ugotovitev obstoja protidampinških ukrepov dokazati za celotno tretjo državo, medtem ko mora vsak posamezni proizvajalec-izvoznik dokazati, da njegov specifični položaj upravičuje, da se mu odobri izvzetje na podlagi člena 13(4) te uredbe.

   Glede dokaznega standarda, ki se zahteva za obstoj izogibanja, če sodelovanja nekaterih proizvajalcev-izvoznikov ni oziroma ni zadostno, nobena določba navedene uredbe Komisiji v okviru preiskave o obstoju izogibanja ne podeljuje pristojnosti, da proizvajalce ali izvoznike, na katere se nanaša pritožba, prisili, naj sodelujejo v preiskavi oziroma naj predložijo informacije. Komisija je torej odvisna od pripravljenosti zainteresiranih strank, da ji prostovoljno predložijo potrebne podatke. Zakonodajalec Unije je zato v členu 18(1) navedene uredbe določil, da se, kadar katerakoli stranka ne dovoli dostopa do informacij ali na kak drug način ne zagotovi potrebnih informacij ali pa močno ovira preiskavo, lahko začasne ali dokončne ugotovitve, bodisi pozitivne bodisi negativne, oblikujejo na podlagi dostopnih podatkov. Poleg tega člen 18(6) te uredbe določa, da če zainteresirana stranka ne sodeluje ali sodeluje samo delno, tako da zadržuje pomembne informacije, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kakor bi bil, če bi sodelovala.

   V okoliščinah, v katerih proizvajalci-izvozniki sploh niso sodelovali, je Sodišče presodilo, da je iz člena 18 navedene uredbe razvidno, da zakonodajalec Unije ni želel določiti pravne domneve, na podlagi katere bi bilo mogoče iz nesodelovanja zainteresiranih ali zadevnih strank neposredno sklepati na obstoj izogibanja in bi bile institucije Unije razbremenjene vsakršne dolžnosti dokazovanja. Vendar je ob upoštevanju možnosti, da se na podlagi dostopnih podatkov lahko sprejmejo celo dokončne ugotovitve in se stranka, ki ne sodeluje ali sodeluje le delno, obravnava manj ugodno, kot bi se, če bi sodelovala, razvidno tudi, da se lahko institucije Unije oprejo na sklenjen krog indicev, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj izogibanja v smislu člena 13(1) Uredbe št. 1225/2009. Kakršna koli druga rešitev bi lahko ogrozila učinkovitost ukrepov trgovinske zaščite Unije, kadar bi se institucije Unije soočile z nesodelovanjem v okviru preiskave o ugotavljanju izogibanja.

   Kadar ne sodelujejo le nekateri proizvajalci-izvozniki, besedilo člena 13(1) navedene uredbe ne preprečuje, da lahko instituciji Unije ugotovita obstoj izogibanja protidampinškim ukrepom na podlagi sklenjenega kroga indicev, če proizvajalci-izvozniki, ki pomenijo velik del uvoza zadevnega proizvoda v Uniji, niso oziroma niso dovolj sodelovali v preiskavi. Poleg tega nujnost zagotovitve učinkovitosti ukrepov trgovinske zaščite upravičuje tudi, da se v takih okoliščinah instituciji za ugotovitev izogibanja lahko sklicujeta na ta sklenjen krog indicev v smislu te določbe.

   Čeprav se institucije Unije lahko sklicujejo na tak krog indicev, morajo na podlagi člena 13(1) in (3) navedene uredbe ti indici izkazovati, da so izpolnjeni štirje pogoji, navedeni v tej določbi. Tako morajo glede drugega pogoja, torej, da morajo spremembe v trgovinskih vzorcih med tretjo državo in Unijo ali med posameznimi družbami v državi, kjer veljajo ukrepi, in Unijo izhajati iz praks, postopkov ali dejavnosti, za katere razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka oziroma niso gospodarsko upravičeni, te institucije imeti dokaze, ki dokazujejo, da je do spremembe vzorca trgovanja prišlo zaradi takih praks, postopkov ali dejavnosti.

   (Glej točke 56, 57, od 59 do 62 in od 64 do 67.)