Zadeva C‑231/15

Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej

in

Petrotel sp. z o.o. w Płocku

proti

Polkomtel sp. z o.o.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Sąd Najwyższy)

„Predhodno odločanje — Elektronska komunikacijska omrežja in storitve — Direktiva 2002/21/ES — Člen 4(1) — Pravica do pritožbe zoper odločbo nacionalnega regulativnega organa — Učinkovit pritožbeni mehanizem — Ohranitev veljavnosti odločbe nacionalnega regulativnega organa do odločitve o pritožbi — Časovni učinki odločbe nacionalnega sodišča o razveljavitvi odločbe nacionalnega regulativnega organa — Možnost razveljavitve odločbe nacionalnega regulativnega organa z retroaktivnim učinkom — Načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. oktobra 2016

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v kontekstu, ki izključuje koristen odgovor – Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora o glavni stvari – Nepristojnost Sodišča

   (člen 267 PDEU)

2. Približevanje zakonodaj – Sektor za telekomunikacije – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Regulativni okvir – Direktiva 2002/21 – Pravica do pritožbe zoper odločbo nacionalnega regulativnega organa – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Razveljavitev odločbe navedenega organa z retroaktivnim učinkom – Kršitev načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140, člen 4(1), prvi in drugi pododstavek)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 16.)

2.  Člen 4(1), prvi pododstavek, prvi in tretji stavek, ter drugi pododstavek, Direktive 2002/21 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140, v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da mora imeti nacionalno sodišče, ki odloča o pritožbi zoper odločbo nacionalnega regulativnega organa, možnost, da to odločbo razveljavi z retroaktivnim učinkom, če meni, da je to potrebno za zagotovitev učinkovitega varstva pravic podjetja, ki je vložilo pritožbo.

   Člen 4(1) okvirne direktive, ki določa obveznost zagotovitve učinkovitega pritožbenega mehanizma, je odraz načela učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije, določenega v členu 47 Listine. Glede tega člen 4(1), drugi pododstavek, okvirne direktive nikakor ne preprečuje niti omejuje možnosti nacionalnega sodišča, da razveljavi odločbo nacionalnega regulativnega organa z retroaktivnim učinkom. Iz te določbe namreč izhaja le, da pritožba, vložena zoper odločbo navedenega organa, nima suspenzivnega učinka, razen če so v skladu z nacionalno zakonodajo sprejeti začasni ukrepi. Odločba nacionalnega regulativnega organa torej načeloma velja med postopkom, kar pa ne izključuje možnosti, da se navedena odločba po koncu postopka razveljavi z retroaktivnim učinkom, če nacionalno sodišče meni, da je to potrebno za zagotovitev učinkovitega varstva podjetja, ki je vložilo pritožbo.

   Poleg tega možnost nacionalnega sodišča, da razveljavi odločbo nacionalnega regulativnega organa z retroaktivnim učinkom, ni v nasprotju z načeloma pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj. Iz besedila člena 4(1), drugi pododstavek, okvirne direktive pa jasno izhaja, da na podlagi te določbe odločba nacionalnega regulativnega organa, ki je predmet pritožbe, ohrani veljavnost le do konca postopka. V teh okoliščinah gospodarski subjekti, ki so stranke v pritožbenem postopku, kot je določen v členu 4(1) navedene direktive, svojih legitimnih pričakovanj ne smejo opreti na to, da v primeru razveljavitve zadevne odločbe nacionalnega regulativnega organa ta razveljavitev ne bo imela učinkov ex tunc.

   (Glej točke od 24 do 28, 30 in 31 ter izrek.)