Zadeva C‑205/15

Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Brașov

proti

Vasile Toma

in

Biroul Executorului Judecătoresc Horațiu-Vasile Cruduleci

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Judecătoria Sibiu)

„Predhodno odločanje — Listina Evropske unije o temeljnih pravicah — Člen 47 — Pravica dostopa do sodišča — Načelo enakosti orožij — Načeli enakovrednosti in učinkovitosti — Postopek izvršbe sodne odločbe, s katero je bilo naloženo vračilo dajatve, pobrane v nasprotju s pravom Unije — Oprostitev javnih organov, da plačajo nekatere sodne stroške — Pristojnost Sodišča“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 30. junija 2016

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Predlog za razlago Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Nacionalni pravni položaj, ki pomeni navezno okoliščino s pravom Unije – Ohranjena pristojnost Sodišča

   (člen 267 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 51(1))

2. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Potreba po preoblikovanju vprašanj

   (člen 267 PDEU)

3. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega pravnega varstva – Obseg

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

4. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Določitev v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – Nacionalni postopek izvršbe sodne odločbe, s katero je bilo naloženo vračilo dajatve, pobrane v nasprotju s pravom Unije – Nacionalna ureditev, s katero se pravne osebe javnega prava oprostijo plačila nekaterih sodnih stroškov in se plačilo naloži le zasebnikom – Dopustnost

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 22 do 24, 27 in 28.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 30.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 40 do 44 in 47.)

4.  Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter načeli enakovrednosti in učinkovitosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki pravne osebe javnega prava oprošča plačila sodnih kolkov ob vložitvi ugovora zoper izvršbo sodne odločbe o vračilu dajatev, pobranih v nasprotju s pravom Unije, in obveznosti položitve varščine ob vložitvi predloga za odložitev take izvršbe, medtem ko se za zahtevke fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava v okviru teh postopkov sodni stroški načeloma plačajo.

   V zvezi s tem, prvič, sodni stroški načeloma prispevajo k dobremu delovanju sodnega sistema, če ti stroški pomenijo vir financiranja sodne dejavnosti držav članic. Oprostitev plačila sodnih kolkov, ki je določena v nacionalni ureditvi in ki so je deležne pravne osebe javnega prava, sama po sebi ne daje postopkovne prednosti tem pravnim osebam, ker bi plačilo teh kolkov s strani teh oseb bremenilo konsolidiran nacionalni proračun, iz katerega se financirajo tudi storitve sodišč.

   Drugič, kar zadeva oprostitev plačila varščine, ki se zahteva ob vložitvi predloga za odložitev takega postopka izvršbe, do katere so upravičene pravne osebe javnega prava, morajo države članice na podlagi prava Unije vrniti davke, pobrane v nasprotju s pravom Unije, skupaj z obrestmi. Tako ni mogoče sprejeti, da se lahko država članica sklicuje na nezadostna sredstva, da bi upravičila nemožnost izvršitve sodne odločbe, s katero je nekemu upravičencu priznana pravica do vračila dajatev, pobranih v nasprotju s pravom Unije, skupaj z obrestmi. Nevarnost, zaradi katere je predvidena varščina, se zato ne more uresničiti v postopku, v katerem je nasprotna stranka pravna oseba javnega prava.

   Taka zakonodaja fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava ne postavlja v slabši položaj glede na njihove nasprotnike, pravne osebe javnega prava, in tako ne vpliva na poštenost tega postopka.

   (Glej točke od 49 do 53, 54 in 59 ter izrek.)