Združeni zadevi C‑184/15 in C‑197/15

Florentina Martínez Andrés

proti

Servicio Vasco de Salud

in

Juan Carlos Castrejana López

proti

Ayuntamiento de Vitoria

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe,

ki ju je vložilo Tribunal Superior de Justicia del País Vasco)

„Predhodno odločanje — Socialna politika — Direktiva 1999/70/ES — Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP — Določbi 5 in 8 — Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas — Ukrepi za preprečevanje zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas — Sankcije — Transformacija delovnega razmerja za določen čas v ‚pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, a ne za stalno‘ — Načelo učinkovitosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 14. septembra 2016

1. Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Ukrepi za preprečevanje zlorab veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas – Uslužbenci, ki jih zaposluje uprava – Nacionalna ureditev, s katero je v primeru take zlorabe določena pravica do ohranitve delovnega razmerja zgolj za osebe, za katere se uporabijo pravila delovnega prava – Zavrnitev dodelitve te pravice uslužbencem, ki so zaposleni na podlagi upravnega prava – Nedopustnost – Izjema – Obstoj učinkovitega ukrepa za sankcioniranje te zlorabe, kar zadeva te uslužbence – Preverjanje, ki ga opravi nacionalno sodišče

   (Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določbi 3, točka 1, in 5, točka 1)

2. Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Postopki za zagotovitev spoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz te direktive – Načelo učinkovitosti – Nacionalna ureditev, na podlagi katere mora delavec, zaposlen za določen čas, vložiti novo tožbo za določitev primerne sankcije po tem, ko je sodni organ ugotovil zlorabo pri uporabi pogodb za določen čas – Nedopustnost v primeru postopkovnih nevšečnosti, ki jih povzroča navedena ureditev, zaradi katerih postane izvrševanje pravic, ki so podeljene s pravnim redom Unije, preveč oteženo – Spoštovanje pravice do učinkovitega sodnega varstva – Preverjanje, ki ga opravi predložitveno sodišče

   (Direktiva Sveta 1999/70, Priloga)

1.  Določbo 5, točka 1, okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je v prilogi k Direktivi Sveta 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalna sodišča zadevne države članice nacionalno ureditev uporabljajo tako, da v primeru zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas osebam, ki jih je uprava zaposlila na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero veljajo pravila delovnega prava, priznajo pravico do ohranitve delovnega razmerja, te pravice pa na splošno ne priznajo uslužbencem, ki jih ta uprava zaposluje na podlagi upravnega prava, razen če obstaja drug učinkovit ukrep v nacionalnem pravnem redu za sankcioniranje tovrstnih zlorab v primeru teh uslužbencev, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče.

   Naloga sodnih organov zadevne države članice je namreč, da zagotovijo upoštevanje določbe 5, točka 1, okvirnega sporazuma, tako da poskrbijo, da delavci, ki so bili žrtve zlorabe, ki izhaja iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, niso bili odvrnjeni v upanju, da bodo še naprej zaposleni v javnem sektorju, da pri nacionalnih organih, vključno s sodnimi, uveljavljajo pravice, ki so jim priznane z nacionalno ureditvijo in ki izhajajo iz njenega izvajanja vseh preventivnih ukrepov iz določbe 5, točka 1, okvirnega sporazuma.

   Predvsem se mora nacionalno sodišče, ki odloča o zadevi, prepričati, da lahko vsi delavci, ki so zaposleni za določen čas v smislu določbe 3(1) okvirnega sporazuma, dosežejo uporabo sankcij, ki jih določa nacionalna ureditev, proti svojemu delodajalcu, če so bili žrtve zlorabe veriženja pogodb, in to ne glede na opredelitev njihove pogodbe v nacionalnem pravu.

   Če v zvezi z uslužbenci, zaposlenimi v upravi na podlagi upravnega prava, ne obstaja noben drug enakovreden in učinkovit zaščitni ukrep, bi lahko izenačitev teh uslužbencev, zaposlenih za določen čas, z delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, a ne za stalno, v skladu z obstoječo nacionalno sodno prakso pomenila ukrep, ki lahko sankcionira zlorabo veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas in odpravi posledice kršitve določb okvirnega sporazuma.

   (Glej točke od 51 do 54 in točko 1 izreka.)

2.  Določbe okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je v prilogi k Direktivi 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba v povezavi z načelom učinkovitosti razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnim postopkovnim pravilom, ki delavca, zaposlenega za določen čas, zavezujejo, da vloži novo tožbo za določitev primerne sankcije, če je sodni organ ugotovil, da gre za zlorabo veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj temu delavcu nujno povzroči postopkovne nevšečnosti, zlasti z vidika stroškov, trajanja in pravil o zastopanju, zaradi česar postane uresničevanje pravic, ki mu jih podeljuje pravni red Unije, preveč oteženo.

   Predložitveno sodišče, in ne Sodišče, mora preveriti, ali je država članica sprejela vse potrebne določbe, na podlagi katerih lahko zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva ob spoštovanju načel učinkovitosti in enakovrednosti.

   Zlasti glede načela učinkovitosti je treba spomniti, da je treba zadevno nacionalno postopkovno določbo analizirati ob upoštevanju njenega položaja v celotnem postopku, poteka tega postopka in njegovih posebnosti pred različnimi nacionalnimi sodišči. S tega vidika je treba po potrebi upoštevati osnovna načela nacionalnega sodnega sistema, kot so varstvo pravice do obrambe, načelo pravne varnosti in učinkovit potek postopka.

   (Glej točke 60, 61 in 64 ter točko 2 izreka.)