Zadeva C‑117/15

Reha Training Gesellschaft für Sport- und Unfallrehabilitation mbH

proti

Gesellschaft für musikalische Aufführungs- und mechanische Vervielfältigungsrechte (GEMA)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Köln)

„Predhodno odločanje — Intelektualna lastnina — Avtorska in sorodne pravice — Direktiva 2001/29/ES — Člen 3(1) — Direktiva 2006/115/ES — Člen 8(2) — Pojem ‚priobčitev javnosti‘ — Namestitev televizijskih sprejemnikov s strani upravljavca rehabilitacijskega centra, da bi pacientom omogočil spremljanje televizijskih oddaj“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 31. maja 2016

1. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktivi 2001/29 in 2006/115 – Priobčitev javnosti – Pojem, ki ima v teh direktivah v bistvu enak pomen – Predvajanje televizijskih oddaj prek televizijskih sprejemnikov, ki jih je upravljavec namestil v prostorih rehabilitacijskega centra – Presoja ob upoštevanju obeh direktiv hkrati in na podlagi enakih meril

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 3(1); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/115, člen 8(2))

2. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktivi 2001/29 in 2006/115 – Priobčitev javnosti – Pojem, ki ima v teh direktivah v bistvu enak pomen – Predvajanje televizijskih oddaj prek televizijskih sprejemnikov, ki jih je upravljavec namestil v prostorih rehabilitacijskega centra – Presoja ob upoštevanju obeh direktiv hkrati in na podlagi enakih meril

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 3(1); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/115, člen 8(2))

1.  Člen 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi se mora uporabiti ne glede na uporabo člena 8(2) Direktive 2006/115 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine. V zvezi s tem nič ne kaže na to, da bi zakonodajalec Unije pojmu priobčitve javnosti v kontekstih teh direktiv želel dati drugačen pomen. Različna narava pravic, zavarovanih s tema direktivama, namreč ne more prikriti dejstva, da v skladu s tema direktivama te pravice izhajajo iz istega sprožilnega elementa, to je priobčitve varovanih del javnosti.

   Iz tega sledi, da je treba v primeru, v katerem se zatrjuje, da predvajanje televizijskih oddaj prek televizijskih sprejemnikov, ki jih je upravljavec rehabilitacijskega centra namestil v svojih prostorih, posega v avtorske in sorodne pravice velikega števila udeležencev, zlasti skladateljev, tekstopiscev in glasbenih založnikov, pa tudi izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in avtorjev jezikovnih del ter njihovih založb, uporabiti tako člen 3(1) Direktive 2001/29 kot člen 8(2) Direktive 2006/115, pri čemer se pojmu „priobčitev javnosti“ v teh dveh določbah da enak pomen. Zato je treba presoditi, ali tak položaj pomeni priobčitev javnosti tako na podlagi člena 3(1) Direktive 2001/29 kot člena 8(2) Direktive 2006/115 in to na podlagi enakih razlagalnih meril, da bi se glede na določbo, ki se uporabi, zlasti izognili protislovnim in medsebojno neskladnim razlagam.

   (Glej točke 27, od 31 do 34 in izrek.)

2.  Člen 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi in člen 8(2) Direktive 2006/115 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da predvajanje televizijskih oddaj prek televizijskih sprejemnikov, ki jih je upravljavec rehabilitacijskega centra namestil v svojih prostorih, pomeni dejanje priobčitve javnosti.

   Prvič, tak upravljavec izvaja dejanje priobčitve javnosti s tem, da svojim pacientom namerno prenaša varovana dela prek televizijskih sprejemnikov, nameščenih na več mestih v tej ustanovi.

   Drugič, vsi pacienti takega rehabilitacijskega centra pomenijo javnost v smislu teh določb, saj krog oseb, ki ga sestavljajo ti pacienti, ni premajhen ali celo nepomemben, zlasti ker lahko navedeni pacienti varovana dela uživajo sočasno na več mestih v ustanovi in ker tega brez ciljnega posredovanja upravljavca tega centra načeloma ne bi mogli storiti. Poleg tega v delu, ki se nanaša na vprašanje plačila pristojbin za avtorske pravice in sorodne pravice, povezanih z dajanjem varovanih del na voljo v prostorih navedenega centra, je treba navesti, da ti pacienti očitno niso bili upoštevani ob izdaji dovoljenja za začetno dajanje na voljo varovanega dela, zato pomenijo novo javnost.

   Tretjič, predvajanje televizijskih oddaj prek televizijskih sprejemnikov, ker je njegov namen pacientom rehabilitacijskega centra ponuditi razvedrilo med njihovim zdravljenjem ali časom čakanja na zdravljenje, je dodatna storitev, ki je z vidika zdravljenja sicer nepomembna, ugodno pa prispeva k ugledu in privlačnosti ustanove, saj ji zagotavlja konkurenčno prednost. Iz tega sledi, da je lahko predvajanje televizijskih oddaj s strani takega upravljavca rehabilitacijskega centra pridobitno, tako da ga je treba upoštevati pri določitvi zneska dolgovanega nadomestila, po potrebi iz naslova takega predvajanja.

   (Glej točke od 54 do 65 in izrek.)