Zadeva C‑68/15

X

proti

Ministerraad

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Grondwettelijk Hof)

„Predhodno odločanje – Svoboda ustanavljanja – Direktiva matičnih in odvisnih družb – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Izplačilo dividend – Pri viru odtegnjeni davek – Dvojno obdavčevanje – Fairness tax“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. maja 2017

1. Prosto gibanje oseb–Svoboda ustanavljanja–Davčna zakonodaja–Davek od dohodkov pravnih oseb–Izplačilo dividend–Obdavčitev družbe, ki je tako nerezidentka kot rezidentka za plačilo „fairness tax“, pri izplačilu neobdavčenih dividend–Dopustnost–Pogoj–Obravnava družbe nerezidentke, ki ni manj ugodna od obravnave družbe rezidentke–Preverjanje, ki ga mora opraviti nacionalno sodišče

   (člena 49 PDEU in 54 PDEU)

2. Približevanje zakonodaj–Skupen sistem obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic–Direktiva 2011/96/EU–Oprostitev plačila pri viru odtegnjenega davka za dobičke, izplačane matični družbi–Pri viru odtegnjeni davek–Pojem–Obdavčitev družbe, ki je tako nerezidentka kot rezidentka za plačilo „fairness tax“, pri izplačilu neobdavčenih dividend–Obdavčitev družbe, ki je dividende izplačala, in ne imetnika delnic–Izključitev

   (Direktiva Sveta 2011/96, člen 5)

3. Približevanje zakonodaj–Skupen sistem obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic–Direktiva 2011/96–Izogibanje ekonomskemu dvojnemu obdavčevanju–Obdavčitev družbe, ki je tako nerezidentka kot rezidentka za plačilo „fairness tax“, pri izplačilu neobdavčenih dividend–Obdavčitev dobičkov, ki jih je matična družba prejela od svoje hčerinske družbe v okviru nadaljnje distribucije teh dobičkov–Obdavčitev, ki presega 5‑odstotni prag, določen v Direktivi 2011/96, v primeru nadaljnje distribucije po letu prejema–Nedopustnost

   (Direktiva Sveta 2011/96, člen 4(1)(a) in (3))

1.  Svobodo ustanavljanja je treba razlagati tako, da ne nasprotuje davčni zakonodaji države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero sta tako družba nerezidentka, ki opravlja gospodarsko dejavnost v tej državi članici prek stalne poslovne enote, kot družba rezidentka, vključno z odvisno družbo rezidentko družbe nerezidentke, zavezanki za plačilo davka, kot je fairness tax, če ti družbi izplačujeta dividende, ki zaradi uporabe nekaterih davčnih ugodnosti, določenih v nacionalni davčni ureditvi, niso v njunem končnem obdavčljivem dobičku, pod pogojem, da način določitve davčne osnove tega davka ne pripelje do dejansko manj ugodne obravnave te družbe nerezidentke v primerjavi z družbo rezidentko, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

   Predložitveno sodišče bo moralo v okviru te preveritve upoštevati to, da je namen zadevne zakonodaje v postopku v glavni stvari obdavčiti distribuiran dobiček, ki spada pod belgijsko davčno pristojnost, vendar glede katerega ta država članica zaradi uporabe nekaterih davčnih ugodnosti, določenih v nacionalni davčni ureditvi, te davčne pristojnosti ni izvajala. V položaju, v katerem bi način izračuna davčne osnove družbe nerezidentke pripeljal do tega, da bi bila ta družba obdavčena celo za dobiček, ki ne spada pod davčno pristojnost te države članice, bi torej navedena družba nerezidentka utrpela manj ugodno obravnavo kot družba rezidentka.

   (Glej točki 48 in 61 ter točko 1 izreka.)

2.  Člen 5 Direktive Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic je treba razlagati tako, da ne nasprotuje davčni zakonodaji države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki določa davek, kot je fairness tax, za plačilo katerega so zavezane družbe nerezidentke, ki gospodarsko dejavnost v tej državi članici opravljajo prek stalne poslovne enote, in družbe rezidentke, vključno z odvisno družbo rezidentko družbe nerezidentke, če izplačujejo dividende, ki zaradi uporabe nekaterih davčnih ugodnosti, določenih v nacionalni davčni ureditvi, niso v njihovem končnem obdavčljivem dobičku.

   Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da morajo biti za to, da se davek lahko opredeli za pri viru odtegnjeni davek v smislu člena 5 Direktive matičnih in odvisnih družb, izpolnjena tri kumulativna merila. Tako, prvič, davek mora biti prejet v državi, v kateri so izplačane dividende, in njegov obdavčljivi dogodek je izplačilo dividend ali drugih prihodkov iz delnic, drugič, davčna osnova tega davka je dobiček iz teh delnic in, tretjič, davčni zavezanec je imetnik teh delnic (glej po analogiji sodbo z dne 24. junija 2010, P. Ferrero e C. in General Beverage Europe, C‑338/08 in C‑339/08, EU:C:2010:364, točka 26 in navedena sodna praksa).

   Vendar ker je davčni zavezanec za plačilo davka, kot je fairness tax, imetnik delnic, ne pa družba, ki je dividende izplačala, tretji pogoj ni izpolnjen.

   (Glej točke 63, 65 in 68 ter točko 2 izreka.)

3.  Člen 4(1)(a) Direktive 2011/96 v povezavi z odstavkom 3 navedenega člena je treba razlagati tako, da ta določba nasprotuje nacionalni davčni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, v delu, v katerem je posledica te zakonodaje v položaju, v katerem dobiček, ki ga matična družba prejme od svoje odvisne družbe, ta matična družba distribuira po letu, v katerem je bil prejet, to, da je ta dobiček predmet obdavčitve, ki presega 5‑odstotni prag, določen v navedeni določbi.

   Prvič, navedena določba s tem, da določa, da se država članica matične družbe in država članica, v kateri se nahaja njena stalna poslovna enota, „vzdržita obdavčevanja takšnega dobička“, državam članicam prepoveduje obdavčitev matične družbe ali njene stalne poslovne enote iz naslova dobička, ki ga je odvisna družba distribuirala svoji matični družbi, ne da bi se razlikovalo glede na to, ali je obdavčljivi dogodek obdavčitve matične družbe prejetje tega dobička ali njegova nadaljnja distribucija.

   Drugič, kot je bilo navedeno v točkah 70 in 71 te sodbe, je cilj Direktive matičnih in odvisnih družb odprava dvojne obdavčitve dobička, ki ga odvisna družba distribuira svoji matični družbi, na ravni matične družbe. Vendar bi bila posledica obdavčitve tega dobička s strani države članice matične družbe pri tej družbi ob nadaljnji distribuciji tega dobička, zaradi česar je navedeni dobiček predmet obdavčitve, ki dejansko presega 5‑odstotni prag, določen v členu 4(3) te direktive, dvojna obdavčitev na ravni navedene družbe, ki je z navedeno direktivo prepovedana.

   (Glej točke 79, 80 in 82 ter točko 3 izreka.)