Zadeva C‑45/15 P

Safa Nicu Sepahan Co.

proti

Svetu Evropske unije

„Pritožba – Odškodninska tožba – Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) – Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iran – Seznam oseb in subjektov, za katere se uporablja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Premoženjska škoda – Nepremoženjska škoda – Napaka pri odmeri zneska odškodnine – Neobstoj – Nasprotna pritožba – Pogoji, potrebni za obstoj nepogodbene odgovornosti Evropske unije – Obveznost dokaza utemeljenosti omejevalnih ukrepov – Dovolj resna kršitev“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 30. maja 2017

1. Pritožba–Odgovor na pritožbo–Predmet–Navedba razlogov, ki so drugačni in neodvisni od tistih, ki so navedeni v pritožbi–Nedopustnost

   (Poslovnik Sodišča, členi 172, 174, 176 in 178(1) in (3))

2. Nepogodbena odgovornost–Pogoji–Nezakonitost–Dovolj resna kršitev prava Unije–Kršitev obveznosti Sveta, ki izhaja iz sodne prakse, da dokaže utemeljenost omejevalnih ukrepov, sprejetih zoper fizične in pravne osebe–Vključitev

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

3. Pravo Evropske unije–Načela–Pravica do obrambe–Pravica do učinkovitega sodnega varstva–Omejevalni ukrepi–Zamrznitev sredstev nekaterih oseb, subjektov ali organov glede na razmere v tretji državi–Obveznost obvestitve o obremenilnih dokazih–Obseg

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

4. Nepogodbena odgovornost–Pogoji–Dejanska in gotova škoda, povzročena z nezakonitim aktom–Nepremoženjska škoda, povzročena s sprejetjem in ohranitvijo omejevalnih ukrepov–Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, s katero ni zagotovljeno ustrezno povračilo nepremoženjske škode

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

5. Pritožba–Razlogi–Pomanjkljiva obrazložitev–Merila, ki jih Splošno sodišče upošteva pri določitvi zneska odškodnine–Nadzor Sodišča

6. Nepogodbena odgovornost–Pogoji–Nezakonitost–Škoda–Vzročna zveza–Dokazno breme

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

7. Pritožba–Razlogi–Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov–Izključitev, razen ob izkrivljanju–Razlog, ki se nanaša na izkrivljanje dokazov–Nujnost natančne navedbe izkrivljenih elementov in dokaza napak analize, zaradi katerih je prišlo do tega izkrivljanja

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člena 51, prvi odstavek, in 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 168(1)(d))

8. Nepogodbena odgovornost–Pogoji–Dejanska in gotova škoda–Ocenjevanje–Merila

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU)

9. Ničnostna tožba–Razlogi–Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve–Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost

   (člena 263 in 296 PDEU)

10. Pritožba–Razlogi–Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe–Nedopustnost

    (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

1.  V skladu s členom 174 Poslovnika Sodišča se v odgovoru na pritožbo predlaga, naj se pritožbi v celoti ali deloma ugodi ali naj se pritožba v celoti ali deloma zavrne Poleg tega lahko v skladu s členoma 172 in 176 tega poslovnika vsaka stranka, ki lahko vloži odgovor na pritožbo, z ločeno vlogo, ki ni odgovor na pritožbo, vloži nasprotno pritožbo, s katero se v skladu s členom 178(1) in (3), drugi stavek, navedenega poslovnika, predlaga, naj se izpodbijana sodba v celoti ali deloma razveljavi na podlagi pravnih razlogov in trditev, ki niso enaki pravnim razlogom in trditvam iz odgovora na pritožbo. Iz teh določb, ki jih je treba razlagati skupaj, je razvidno, da se z odgovorom na pritožbo ne more predlagati razveljavitev izpodbijane sodbe iz razlogov, ki so drugačni in neodvisni od tistih, navajanih v pritožbi, saj se lahko taki razlogi uveljavljajo le v okviru nasprotne pritožbe.

   (Glej točko 20.)

2.  V zvezi z nastankom nepogodbene odgovornosti Unije je dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice, podana, kadar zadevna institucija očitno in resno krši meje svoje proste presoje, pri čemer sta dejavnika, ki ju je treba v zvezi s tem upoštevati, zlasti stopnja jasnosti in natančnosti kršenega pravila ter obseg polja proste presoje, ki ga kršeno pravilo dopušča organu Unije. Vsekakor je kršitev prava Unije očitno resna, vsekakor očitno resna, če je bila še vedno podana, čeprav je bila razglašena sodba, v kateri je bila ugotovljena očitana neizpolnitev, ali je bila izdana sodba v postopku predhodnega odločanja ali obstaja ustaljena sodna praksa Sodišča na zadevnem področju, iz katerih izhaja, da je predmetno ravnanje kršitev

   Skoraj triletna kršitev obveznosti Sveta, da v primeru izpodbijanja predloži informacije ali dokaze, ki utemeljujejo razloge za sprejetje omejevalnih ukrepov zoper fizične ali pravne osebe, pomeni dovolj resno kršitev pravila, ki posameznikom daje pravice. Očitno je namreč, da ta obveznost, ki izhaja iz sodne prakse v zvezi z ukrepi zamrznitve sredstev, sprejetimi v specifičnem kontekstu boja proti mednarodnemu terorizmu, velja, tudi kar zadeva sprejetje omejevalnih ukrepov zamrznitve sredstev, katerih cilj je pritisk na Islamsko republiko Iran, zlasti glede na individualno naravo teh omejevalnih ukrepov in velik vpliv, ki ga lahko imajo na pravice in svoboščine oseb in subjektov, za katere veljajo.

   (Glej točke 30, 31, 39 in 40.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 36 in 37.)

4.  Čeprav razglasitev ničnosti nezakonitih omejevalnih ukrepov lahko pomeni obliko nadomestila za nepremoženjsko škodo, nastalo zadevni osebi ali subjektu, pa iz tega ne izhaja, da ta oblika nadomestila v vseh primerih nujno zadošča za zagotovitev polnega nadomestila za to škodo.

   (Glej točko 49.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 50, 51 in 103.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 61 in 62.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 65, od 74 do 76 in 84.)

8.  Sodišče Unije obstoja resnične in gotove škode ne more obravnavati abstraktno, temveč mora o njem presoditi glede na konkretne dejanske okoliščine, lastne vsaki zadevi, ki mu je predložena v obravnavo.

   (Glej točko 79.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 85.)

10.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 109.)