Zadeva T-827/14

(objava po odlomkih)

Deutsche Telekom AG

proti

Evropska komisija

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Slovaški trg širokopasovnih telekomunikacijskih storitev – Dostop tretjih podjetij do ‚krajevne zanke‘ prvotnega operaterja na tem trgu – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP – Enotna in trajajoča kršitev – Pojem ‚zloraba‘ – Zavrnitev dostopa – Cenovne škarje – Izračun cenovnih škarij – Merilo enako učinkovitega konkurenta – Pravica do obrambe – Pripis odgovornosti za kršitev, ki jo je storila hčerinska družba, matični družbi – Odločilni vpliv matične družbe na poslovno politiko hčerinske družbe – Dejansko izvajanje tega vpliva – Dokazno breme – Izračun zneska globe – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Ločena globa, naložena samo matični družbi zaradi ponovne kršitve in uporabe množitelja za namene odvračanja“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 13. decembra 2018

1. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Pravni razlogi, ki niso navedeni v tožbi – Splošno sklicevanje na druga pisanja – Nedopustnost

   (Statut Sodišča, člena 21 in 53(1); Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 44(1)(c))

2. Prevladujoči položaj – Zloraba – Zavrnitev podjetja s prevladujočim položajem, da bi drugemu podjetju pustil dostop do proizvoda ali storitve – Dostop tretjih podjetij do krajevne zanke prvotnega operaterja na trgu širokopasovnih telekomunikacijskih storitev – Zavrnitev dostopa zaradi molka – Regulativni okvir, ki nalaga dostop – Obveznost Komisije, da dokaže nepogrešljivost tega dostopa za vstop konkurenčnih operaterjev na trg – Neobstoj

   (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54)

3. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Odločba, ki ni enaka obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah – Kršitev pravice do obrambe – Pogoji – Presoja od primera do primera

   (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54;Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))

4. Prevladujoči položaj – Zloraba – Cenovne škarje – Pojem – Merila presoje

   (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54)

5. Prevladujoči položaj – Zloraba – Cenovne škarje – Merilo enako učinkovitega konkurenta – Pozitivne marže – Dokazno breme učinka izrinjena, ki ga nosi Komisija

   (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)

6. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Izvajanje odločilnega vpliva na ravnanje hčerinske družbe, o katerem je mogoče sklepati na podlagi sklopa indicev v zvezi z gospodarskimi, organizacijskimi in pravnimi povezavami z njeno matično družbo – Okoliščine, ki omogočajo potrditev obstoja odločilnega vpliva – Dejanski nadzor nad upravo hčerinske družbe – Vpliv na postopek odločanja v upravi hčerinske družbe – Prekrivanje vodstvenega osebja matične družbe in njene hčerinske družbe – Dajanje osebja na razpolago – Redno prejemanje informacij o poslovni strategiji hčerinske družbe – Visoka raven vpletenosti matične družbe v opredelitev poslovne politike hčerinske družbe –Vpliv na strateške odločitve

   (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54)

7. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o naložitvi glob zaradi kršitve pravil o konkurenci, ki se nanaša na več naslovnikov– Pripis odgovornosti za ravnanja hčerinske družbe njeni matični družbi – Nujnost izrecne obrazložitve – Obseg

   (člena 102 in 296 PDEU; Sporazum EGP, člen 54)

8. Konkurenca – Globe – Solidarna odgovornost za plačilo – Obseg – Pripis odgovornosti za kršitveno ravnanje hčerinske družbe njeni matični družbi – Določitev zneska globe, ki ga mora plačati matična družba – V celoti izpeljana odgovornost matične družbe – Ločena globa, naložena samo matični družbi – Obteževalne okoliščine – Povratništvo zgolj matične družbe – Dejavnik, ki posamično opredeljuje ravnanje, očitano matični družbi

   (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 29 in 30)

9. Konkurenca – Globe – Solidarna odgovornost za plačilo – Obseg – Pripis odgovornosti za kršitveno ravnanje hčerinske družbe njeni matični družbi – V celoti izpeljana odgovornost matične družbe – Ločena globa, naložena samo matični družbi – Uporaba množitelja za namene odvračanja – Velikost prometa matične družbe – Dejavnik, ki posamično ne opredeljuje ravnanja, očitanega matični družbi

   (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 29 in 30)

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Ugotovitev vrednosti prodaje – Teža kršitve – Določitev globe sorazmerno z elementi presoje teže kršitve – Promet, ustvarjen s storitvami, ki so predmet kršitve – Promet, ustvarjen v zadnjem celotnem letu udeležbe pri kršitvi – Povečanje prometa v obdobju kršitve – Obveznost upoštevanja povprečnega prometa v obdobju kršitve – Neobstoj

    (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)

11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Obveznost Komisije, da upošteva svojo prejšnjo prakso odločanja – Neobstoj

    (člen 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 54; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)

12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg

    (člena 261 PDEU in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 77 do 80 in 171.)

2.  Za to, da zavrnitev dostopa do storitve s strani podjetja s prevladujočim položajem lahko pomeni zlorabo v smislu člena 102 PDEU, je potrebno, da se s to zavrnitvijo izloči vsa konkurenca na trgu, ki jo ustvarja povpraševalec po storitvi, da te zavrnitve ni mogoče objektivno utemeljiti in da je sama storitev nepogrešljiva za opravljanje dejavnosti povpraševalca.

   Poleg tega je iz točk 43 in 44 sodbe z dne 26. novembra 1998, Bronner, C‑7/97, razvidno, da je treba za ugotovitev, ali sta proizvod ali storitev nepogrešljiva za to, da podjetje opravlja dejavnost na določenem trgu, preučiti, ali obstajajo proizvodi ali storitve, ki pomenijo alternativne rešitve, tudi če so manj ugodne, in ali obstajajo tehnične, regulativne ali gospodarske ovire, ki vsakemu podjetju, ki želi poslovati na navedenem trgu, onemogočajo ali vsaj nerazumno otežujejo, da eventualno v sodelovanju z drugimi operaterji ustvari alternativne proizvode ali storitve. V skladu s koncem točke 46 te sodbe mora biti za priznanje obstoja gospodarskih ovir ugotovljeno vsaj, da stvaritev teh proizvodov ali storitev ni gospodarsko donosna za proizvodnjo na ravni, ki je primerljiva s proizvodnjo podjetja, ki nadzira obstoječi proizvod ali storitev.

   Ker pa predpisi s področja telekomunikacij opredeljujejo pravni okvir, ki se uporablja zanj, in ker s tem prispevajo k določitvi pogojev konkurence, v katerih telekomunikacijsko podjetje opravlja svoje dejavnosti na zadevnih trgih, so upošteven dejavnik za uporabo člena 102 PDEU za ravnanje tega podjetja, med drugim za presojo, ali tako ravnanje pomeni zlorabo.

   Zato kadar upoštevni regulativni okvir prvotnemu operaterju na trgu širokopasovnih telekomunikacijskih storitev jasno nalaga, da odobri vse zahtevke za razvezani dostop do svoje krajevne zanke, ki se štejejo za razumne in utemeljene za to, da alternativnim operaterjem na tej podlagi omogoči ponujanje njihovih lastnih storitev na množičnem (široka javnost) maloprodajnem trgu širokopasovnih storitev na fiksni lokaciji, se dokaz Komisije, da je tak dostop nepogrešljiv, ne zahteva.

   (Glej točke od 95 do 97 in 101.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 123 do 129 in 140.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 162 do 165 in od 205 do 208.)

5.  Glede praks, ki privedejo do cenovnih škarij, ker podjetje s prevladujočim položajem določi cene tako, da so kriti najpomembnejši stroški, ki jih je mogoče pripisati prodaji zadevnega proizvoda ali opravljanju zadevnih storitev, bo imel konkurent, ki je tako učinkovit kot to podjetje, načeloma možnost konkurirati tem cenam, ne da bi mu na daljši rok nastale neobvladljive izgube.

   Če je marža pozitivna, sicer ni izključeno, da lahko Komisija v okviru preučitve učinka izrinjenja, ki jo ima praksa oblikovanja cen, dokaže, da bi uporaba take prakse na primer zaradi zmanjšanja donosnosti lahko povzročila, da bi zadevni operaterji vsaj težje izvajali svoje dejavnosti na zadevnem trgu. Vendar za Komisijo ob upoštevanju pozitivnih marž v določenem obdobju velja posebna obveznost glede dokaza učinkov izrinjenja prakse cenovnih škarij, ki se očita podjetju v tem obdobju. To sodno prakso je mogoče primerjati s členom 2 Uredbe št. 1/2003, v skladu s katerim v vseh postopkih uporabe člena 102 PDEU dokazno breme kršitve iz tega člena nosi stranka ali organ, ki kršitev domneva, in sicer v obravnavani zadevi Komisija.

   V tem okviru zgolj trditev Komisije, da drugi operaterji kot je podjetje s prevladujočim položajem svojo zmogljivost doseganja razumnega donosa obravnavajo v daljšem obdobju, ki traja več let, ne more biti tak dokaz. Taka okoliščina, če se domneva, da je dokazana, namreč temelji na prospektivni analizi donosnosti, ki je nujno negotova. Poleg tega taka trditev ne more biti dokaz učinkov izrinjenja in ne izpolnjuje zahteve, ki izhaja iz načela pravne varnosti, v skladu s katero mora podjetje s prevladujočim položajem imeti možnost presoditi skladnost svojega ravnanja s členom 102 PDEU. Iz tega razloga z ugotovitvijo negativnih marž z uporabo večobdobnega (večletnega) pristopa ni mogoče ovreči te presoje, ker je ta pristop privedel do take ugotovitve šele s ponderiranjem pozitivnih marž za določeno leto z negativnimi maržami, ugotovljenimi za druga leta.

   (Glej točke 210, 212, 214, 215 in 217.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 227 do 235, od 253 do 255, 261, 262, 267, 282, 285, 294, 305, 335, 340, 345, 359, 362, 363, 368, 386, 392, 430, 439 in od 468 do 472.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 270.)

8.  Za uporabo in izvršitev odločb, ki jih Komisija sprejme na podlagi členov 101 in 102 PDEU, je treba kot naslovnika akta, s katerim se ugotovi in kaznuje kršitev ene od teh določb, določiti subjekt, ki ima pravno osebnost. V zvezi s tem niti člen 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 niti sodna praksa ne določata, katere pravne ali fizične osebe mora Komisija šteti za odgovorne za kršitev in jih sankcionirati z naložitvijo globe. Vendar se kršitveno ravnanje hčerinske družbe lahko pripiše matični družbi, predvsem če zadevna hčerinska družba – čeprav je ločena pravna oseba – o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, zlasti ob upoštevanju gospodarskih, organizacijskih in pravnih vezi, ki povezujejo ta pravna subjekta.

   V položaju, v katerem je odgovornost matične družbe v celoti izvedena iz odgovornosti njene hčerinske družbe in v katerem noben drugi dejavnik samostojno ne opredeljuje ravnanja, ki se očita matični družbi, odgovornost te matične družbe ne more presegati odgovornosti njene hčerinske družbe.

   Če enotnost ravnanja podjetja na trgu upravičuje, da se zaradi kršitve pravil o konkurenci vsem različnim družbam, ki so bile del podjetja med trajanjem kršitve, načeloma pripiše solidarna odgovornost za plačilo istega zneska globe, je treba priznati izjemo v primeru obteževalnih ali olajševalnih okoliščin in splošneje okoliščin, ki upravičujejo spremembo zneska globe in bi obstajale samo v zvezi z nekaterimi od teh družb, in ne v zvezi z drugimi. Zato subjekt, glede katerega obteževalna okoliščina ponovne kršitve ni bila ugotovljena, ne more biti z drugim subjektom, glede katerega je bila ta okoliščina ugotovljena, solidarno odgovoren za del globe, ki ustreza povečanju zaradi ponovne kršitve. Iz tega sledi, da je obteževalna okoliščina ponovne kršitve lahko dejavnik, ki posamično opredeljuje ravnanje matične družbe, kar utemeljuje, da obseg njene odgovornosti presega odgovornost njene hčerinske družbe, iz katere je v celoti izvedena.

   (Glej točke od 494 do 496, 499, 505 in 506.)

9.  V položaju, v katerem je odgovornost matične družbe v celoti izvedena iz odgovornosti njene hčerinske družbe in v katerem noben drugi dejavnik samostojno ne opredeljuje ravnanja, ki se očita matični družbi, odgovornost te matične družbe ne more presegati odgovornosti njene hčerinske družbe.

   Kadar se Komisija pri presoji teže kršitve, ki jo je storilo podjetje, in izračunu globe, ki mu jo je treba naložiti, opre na promet hčerinske družbe, promet matične družbe, čeprav je bistveno večji od prometa hčerinske družbe, ni element, ki bi opredeljeval posamično ravnanje matične družbe pri izvajanju kršitve, ki se pripisuje podjetju, saj je odgovornost matične družbe v zvezi s tem v celoti izvedena iz odgovornosti njene hčerinske družbe. Poleg tega je zgolj ugotovitev prometa dejanski element, ki ne more individualizirati ravnanja matične družbe. Komisija torej za utemeljitev uporabe posebnega odvračilnega koeficienta za matično družbo ne more upoštevati njenega prometa.

   (Glej točki 499 in 520.)

10.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 530 do 534, 537 in 544.)

11.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 539 do 544.)

12.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 552 do 554.)