Zadeva T‑712/14

Confédération européenne des associations d’horlogers-réparateurs (CEAHR)

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Zloraba prevladujočega položaja – Sistem selektivnega popravljanja – Zavrnitev proizvajalcev švicarskih ročnih ur, da bi neodvisnim urarjem popravljavcem dobavljali nadomestne dele – Primarni in poprodajni trg – Odprava vsakršne učinkovite konkurence – Sklep o zavrnitvi pritožbe“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 23. oktobra 2017

1. Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Določitev prednostnih nalog, ki jo opravi Komisija – Obveznost Komisije, da o obstoju kršitve odloči z odločbo – Neobstoj – Upoštevanje interesa Unije za preiskavo zadeve – Diskrecijska pravica Komisije – Meje – Sodni nadzor – Obseg

   (Členi 101 PDEU, 102 PDEU in 105(1) PDEU; Uredba Komisije št. 773/2004, člen 7(2)

2. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sistem selektivnega popravljanja – Dopustnost – Pogoji – Uporaba po analogiji pogojev, ki se uporabljajo za sisteme selektivne distribucije

   (Člen 101(1) PDEU)

3. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sistem selektivnega popravljanja – Dopustnost – Pogoji – Objektivna utemeljitev – Ohranjanje kakovosti zadevnih izdelkov in njihove pravilne uporabe

   (Člen 101(1) PDEU)

4. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sistem selektivnega popravljanja – Dopustnost – Pogoji – Sorazmernost navedenega sistema

   (Člen 101(1) PDEU)

5. Prevladujoči položaj – Zloraba – Zavrnitev, s strani podjetja v prevladujočem položaju, dostopa drugega podjetja do proizvoda ali storitve, potrebne za njegovo dejavnost – Sistem selektivnega popravljanja ročnih ur – Odsotnost tveganja odprave vsakršne učinkovite konkurence – Odsotnost zlorabe

   (Člen 102 PDEU)

6. Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Pritožba, s katero se zatrjuje obstoj sporazuma ali usklajenega ravnanja in se sklicuje na zlorabo prevladujočega položaja – Diskrecijska pravica Komisije – Preučitev obstoja zlorabe prevladujočega položaja – Upoštevanje zakonitosti grajanega ravnanja na podlagi člena 101 PDEU – Dopustnost

   (Člena 101(1) PDEU in 102 PDEU)

7. Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem – Stopnja tržne moči podjteja, ki ima prevladujoči položaj – Neupoštevnost

   (Člen 102 PDEU)

8. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Sistem selektivnega popravljanja – Zavrnitev dobave proizvodov, potrebnih za dejavnost drugega podjetja – Postopno sprejemanje odločitev o zavrnitvi dobave – Neobstoj omejevalnega sporazuma

   (Člen 101(1) PDEU)

9. Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Obveznost obrazložitve sklepa o ustavitvi postopka – Obseg

   (Člena 101 PDEU in 102 PDEU)

10. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov

    (Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (glej točke od 33 do 41)

2.  Pogoji, ki omogočajo opredelitev, ali je sistem selektivne distribucije skladen s členom 101 PDEU, se lahko uporabijo tudi za oceno, ali sistem selektivnega popravljanja, ki je del poprodajne storitve, povzroči škodljive učinke za konkurenco. Sistemi selektivnega popravljanja so torej združljivi s členom 101(1) PDEU, kadar objektivno utemeljeni, nediskriminatorni in sorazmerni.

   Organizacija takega sistema selektivnega popravljanja tako ni zajeta s prepovedjo iz člena 101(1) PDEU, če so gospodarski subjekti izbrani na podlagi objektivnih meril v zvezi s kakovostjo, ki so določena enotno za vse potencialne gospodarske subjekte in se ne uporabljajo diskriminatorno, če je taka mreža potrebna zaradi lastnosti zadevnega izdelka, zato da se ohrani njegova kakovost in zagotovi pravilna uporaba, in nazadnje če določena merila ne presegajo tega, kar je nujno potrebno.

   Ni pa treba preveriti, ali te mreže ne učinkujejo tako, da se odpravi vsakršna konkurenca. Če so namreč zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni, je to dovolj, da se selektivni sistem šteje za dejavnik konkurence, ki je v skladu s členom 101(1) PDEU.

   (glej točke 50 in od 53 do 55)

3.  Čeprav z ohranitvijo podobe znamke ni mogoče utemeljiti omejitve konkurence z vzpostavitvijo sistema selektivnega popravljanja prestižnih ročnih ur, pa je mogoče tako omejitev utemeljiti že samo s ciljem ohranjanja kakovosti izdelkov in njihove pravilne uporabe.

   (glej točko 66)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (glej točke od 75 do 80)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (glej točke od 87 do 91 in od 106 do 112)

6.  Dejstvo, da se za sporazum uporablja člen 101 PDEU, ne vpliva na upoštevnost člena 102 PDEU za ravnanja strank istega sporazuma, če so izpolnjeni pogoji za uporabo vsake od teh določb. To, da je praksa gospodarskih subjektov, med katerimi vlada učinkovita konkurenca, dovoljena v skladu s členom 101 PDEU, tako ne pomeni, da uporaba iste prakse s strani podjetja s prevladujočim položajem ne more nikoli pomeniti zlorabe tega položaja. Ugotovitev zakonitosti ravnanja v skladu s členom 101 PDEU zato načeloma še ne pomeni ugotovitve, da je to ravnanje zakonito v skladu s členom 102 PDEU, ampak se je treba za to prepričati, ali pogoji za uporabo zadnjenavedene določbe niso izpolnjeni.

   Ker pa sistem selektivnega popravljanja ročnih ur – ker se zaradi izpolnjevanja nekaterih pogojev obravnava kot dejavnik konkurence – ne spada na področje uporabe člena 101(1) PDEU, je Komisija ob izvajanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima pri obravnavanju pritožbe, s katero se zatrjuje obstoj sporazuma ali usklajenega ravnanja in se sklicuje na zlorabo prevladujočega položaja, ki je posledica navedenega sistema selektivnega popravljanja, lahko menila, da je skladnost takega sistema s členom 101(1) PDEU kazalnik, s katerim je mogoče v povezavi z drugimi elementi dokazati, da je malo verjetno, da bi ta sistem učinkoval tako, da bi bila odpravljena vsakršna konkurenca v smislu sodne prakse v zvezi s členom 102 PDEU.

   (glej točki 94 in 96)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (glej točke od 121 do 123)

8.  Postopno sprejemanje odločitev o zavrnitvi dobave, ki se razteza čez dolgo časovno obdobje, omogoča ugotovitev, da te odločitve niso posledica omejevalnega sporazuma, temveč so bile sprejete kot vrsta neodvisnih poslovnih odločitev.

   (glej točko 127)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (glej točke od 135 do 137)

10.  Glej besedilo odločbe.

    (glej točki 139 in 140)