(Zadeva T‑579/14)

Birkenstock Sales GmbH

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Znamka Evropske unije – Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija – Figurativna znamka, ki prikazuje vzorec medsebojno prepletenih valovitih črt – Absolutni razlog za zavrnitev – Razlikovalni učinek – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Reliefni vzorec – Uporaba reliefnega vzorca na embalaži proizvoda“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. november 2016

1. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Figurativna znamka, sestavljena iz ponavljajočih se elementov – Uporaba take znamke kot reliefnega vzorca na proizvodih ali njihovi embalaži – Razlikovalni učinek – Merila presoje

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Figurativna znamka, ki upodablja vzorec medsebojno prepletenih valovitih črt

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

3. Znamka Evropske unije – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Registracija nove znamke – Absolutni razlogi za zavrnitev – Dokazno breme

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1) in 76(1))

1.  Merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki imajo videz proizvoda samega, so enaka merilom, ki se uporabljajo za druge kategorije znamk. Vendar je v okviru uporabe teh meril treba upoštevati dejstvo, da zaznava povprečnih potrošnikov v primeru tridimenzionalne znamke, ki ima videz proizvoda samega, ni nujno enaka zaznavi besedne ali figurativne znamke, ki jo sestavlja znak, ki ni odvisen od videza proizvodov, ki jih znamka označuje. Kadar ni nobenega figurativnega ali besednega elementa, povprečni potrošniki namreč običajno ne sklepajo o izvoru proizvoda na podlagi oblike proizvodov ali njihove embalaže in je lahko zato težje dokazati razlikovalni učinek take tridimenzionalne znamke kot pa razlikovalni učinek besedne ali figurativne znamke. Le tridimenzionalna znamka, ki ima videz proizvoda samega, ki se znatno razlikuje od standarda ali poslovnih običajev v zadevnem sektorju in zato lahko opravlja svojo glavno funkcijo, ima razlikovalni učinek v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti.

   Ta merila, izdelana v zvezi z znamkami, ki sovpadajo z videzom proizvodov, se uporabijo tudi, ko je znak sestavljen iz vzorca, ki se uporablja na površini proizvoda.

   V zvezi s tem je znak sestavljen iz niza elementov, ki se pravilno ponavljajo, in ki ga je mogoče uporabiti predvsem kot reliefni vzorec. Zaradi značilnosti tega znaka torej načeloma obstaja možnost, da se uporabi kot reliefni vzorec, in to neodvisno od tega, ali ga je prijavitelj znamke označil kot figurativno znamko, tridimenzionalno znamko, reliefni vzorec ali drugo. V teh okoliščinah takega znaka ni mogoče obravnavati kot reliefnega vzorca glede zadevnih proizvodov le, kadar je uporaba reliefnega vzorca malo verjetna glede na naravo zadevnih proizvodov. V drugih primerih je mogoče šteti, da znak, ki ima tipične značilnosti reliefnega vzorca zaradi ponavljajočih se elementov, dejansko je reliefni vzorec. Gre za objektivno merilo, ki ni odvisno od poslovnih namenov zadevnega podjetja.

   Merila, ki jih je sodna praksa določila v zvezi s presojo razlikovalnega učinka znamk, ki sovpadajo z videzom proizvodom, se uporabijo za reliefne vzorce, ki so odtisnjeni na embalaži proizvodov, ki se po navadi prodajajo v embalaži in ki se navadno iz embalaže vzamejo šele tik pred uporabo.

   Vendar uporaba te sodne prakse ni upravičena v primeru, da se reliefni vzorec odtisne na samo embalažo za transport. Reliefnega vzorca, ki se odtisne na samo embalažo za transport, namreč ni mogoče enačiti z videzom izdelka.

   (Glej točke 23, 24, 26, 54, 55, 57, 66 in 67.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 129 do 133, 145, 152 in 153.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 136.)