Zadeva T‑463/14

Österreichische Post AG

proti

Evropski komisiji

„Direktiva 2004/17/ES — Postopki oddaje javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev — Izvedbeni sklep, s katerim se nekatere storitve v poštnem sektorju v Avstriji izvzamejo iz uporabe Direktive 2004/17 — Člen 30 Direktive 2004/17 — Obveznost obrazložitve — Očitna napaka pri presoji“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 27. aprila 2016

1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep Komisije, s katerim se nekatere storitve v poštnem sektorju države članice izvzamejo iz uporabe Direktive 2004/17

   (člen 296, drugi odstavek, PDEU, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17, člen 30, Sklep Komisije 2014/184)

2. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev – Direktiva 2004/17 – Področje uporabe – Naročila, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ki v zadevni državi članici ni neposredno izpostavljena konkurenci – Izključitev – Določitev stopnje izpostavljenosti konkurenci – Merila

   (členi 47(2) ES, 55 ES in 95 ES; člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 139/2004; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17, uvodne izjave 2, 3, 9 in 40 ter člen 30; Odločba Komisije 2005/15, točka 2 obrazložitve, in Sklep Komisije 2014/184, točka 8 obrazložitve)

3. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev – Direktiva 2004/17 – Področje uporabe – Naročila, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ki v zadevni državi članici ni neposredno izpostavljena konkurenci – Izključitev – Razmejitev upoštevnega trga – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Meje

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17, člen 30(1))

4. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev – Direktiva 2004/17 – Področje uporabe – Naročila, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ki v zadevni državi članici ni neposredno izpostavljena konkurenci – Izključitev – Dokazno breme – Obveznost Komisije, da v zvezi z razmejitvijo upoštevnega trga izvede študije in analize – Neobstoj

   (uredbi Sveta št. 1/2003 in št. 139/2004; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17, člen 30)

5. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Nadomestitev obrazložitve odločbe institucije – Nedopustnost

   (člena 263 PDEU in 264 PDEU)

6. Sodni postopek – Ukrepi procesnega vodstva – Pripravljalni ukrepi – Diskrecijska pravica sodišča Unije – Obseg

   (Poslovnik Splošnega sodišča (2015), člen 92(1))

7. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev – Direktiva 2004/17 – Področje uporabe – Naročila, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ki v zadevni državi članici ni neposredno izpostavljena konkurenci – Izključitev – Sklep Komisije, s katerim je bilo zavrnjeno izvzetje nekaterih poštnih storitev države članice iz uporabe direktive in šteto, da dostava po pošti in elektronska dostava nista medsebojno nadomestljivi – Dopustnost

   (člen 14 PDEU; direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/67, 2004/17, člen 30, in 2008/6, uvodna izjava 3; Direktiva Sveta 2010/45, uvodna izjava 8; Sklep Komisije 2014/184)

8. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev – Direktiva 2004/17 – Področje uporabe – Naročila, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ki v zadevni državi članici ni neposredno izpostavljena konkurenci – Izključitev – Razmejitev upoštevnega trga – Merila

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17, člen 30; Odločba Komisije 2005/15, Priloga I, Oddelek 3)

9. Ničnostna tožba – Izpodbijani akt – Presoja zakonitosti glede na podatke, ki so na voljo ob sprejetju akta

   (člen 263 PDEU)

10. Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razlog, ki temelji na elementih, odkritih med postopkom

    (Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 48(2))

11. Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost izpodbijanega akta

    (člena 263 PDEU in 296 PDEU)

12. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev – Direktiva 2004/17 – Področje uporabe – Naročila, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ki v zadevni državi članici ni neposredno izpostavljena konkurenci – Izključitev – Odločba Komisije – Presoja zakonitosti navedene odločbe glede na podatke, ki so na voljo ob njenem sprejetju

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17, člen 30)

13. Sodni postopek – Predložitev dokazov – Rok – Prepozna podaja dokaznih predlogov – Pogoji

    (Poslovnik Splošnega sodišča, členi 44(1)(e), 46(1) in 48(1))

14. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Splošno sklicevanje na druga pisanja, priložena k tožbi – nedopustnost

    (Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 44(1)(c))

15. Temeljne pravice – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Pravica do dobrega upravljanja – Pravica do izjave – Obseg

    (člen 6 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(a))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 20, 46, 50, 83, 197.)

2.  Na področju oddaje javnih naročil v zvezi z določitvijo, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci in zato spada na področje uporabe Direktive 2004/17 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, merila in metodologija, ki se uporabi za oceno neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 30 navedene direktive, niso nujno enaka tistim, ki se uporabljajo za oceno v skladu s členoma 101 PDEU in 102 PDEU ali Uredbo št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij.

   Namreč, določitev, ali je neka dejavnost neposredno izpostavljena trgu, v skladu s členom 30(2) Direktive 2004/17, je treba sicer sprejeti na podlagi meril, ki so v skladu z določbami Pogodbe DEU o konkurenci. Vendar se z besedilom te določbe ne zahteva, da so ta merila natančno tista iz določb o konkurenci v Uniji. Poleg tega Direktiva 2004/17 ni del konkurenčnega prava Unije. Njena pravna podlaga so členi 47(2) ES, 55 ES in 95 ES. Glavni cilj pravil Unije na področju javnih naročil je prosti pretok storitev in vzpostavitev neizkrivljene konkurence v vseh državah članicah, kot izhaja zlasti iz uvodnih izjav 2, 3 in 9 Direktive 2004/17. V zvezi s tem je cilj te direktive odpreti trge, za katere se uporablja, konkurenci Unije tako, da pri gospodarskih subjektih držav članic spodbuja izkazovanje najširšega možnega interesa. Tako se v točki 8 obrazložitve Sklepa 2014/184 ob izvzetju nekaterih storitev v poštnem sektorju v Avstriji iz uporabe Direktive 2004/17 za določitev stopnje dejanske konkurence, ki jo je treba doseči, da je v skladu s členom 30 te direktive mogoče ugotoviti, da je opravljanje neke dejavnosti neposredno izpostavljeno konkurenci, pravilno sklicuje na cilj Direktive 2004/17. Poleg tega se niti v členih 101 PDEU in 102 PDEU niti v Uredbi št. 139/2004 ne sklicuje na pojem dejavnosti, ki je „neposredno izpostavljena konkurenci“, iz člena 30(2) Direktive 2004/17.

   Poleg tega se v skladu s točko 2 obrazložitve Odločbe 2005/15 o pogojih uporabe postopka, predvidenega v členu 30 Direktive 2004/17, pogoji iz člena 30(1) Direktive 2004/17 preverjajo izključno za namene te direktive in da to preverjanje ne sme vplivati na uporabo pravil o konkurenci. Iz uvodne izjave 40 te direktive poleg tega izhaja, da mora njen člen 30 zagotavljati pravno varnost za sodelujoče subjekte in ustrezen proces odločanja, ki bo v kratkih rokih zagotovil enotno uporabo prava Unije na tem področju. Te ugotovitve potrjujejo, da Komisiji v okviru obravnave prošnje, vložene na podlagi člena 30 Direktive 2004/17, ni treba uporabiti meril in metod, ki jih na področju konkurence določa Pogodba DEU.

   (Glej točke 26, 28, 29.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 38, 39, 176.)

4.  V okviru postopka, določenega v členu 30 Direktive 2004/17 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, nosita dokazno breme o izpolnjenosti pogojev iz navedenega člena prosilec in zadevna država članica, saj ima Komisija ob upoštevanju širokih preiskovalnih pooblastil, ki so ji v okviru konkurenčnega prava Unije dodeljena z Uredbo št. 1/2003 in z Uredbo št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij, v tem primeru le omejeno pristojnost. Poleg tega mora Komisija sprejeti dokončno odločbo v roku iz člena 30(6) te direktive, če meni, da pogoji iz odstavka 1 tega člena niso izpolnjeni.

   Zato ni naloga Komisije niti da izvede lastne študije v zvezi z razmejitvijo upoštevnega trga niti da izvede lastne analize. Nasprotno, prosilec mora priskrbeti dovolj dokazov za opredelitev upoštevnega trga.

   (Glej točke 41, 89, 125, 204.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 44.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 44.)

7.  Z Direktivo Sveta 2010/45 o spremembah Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede pravil o izdajanju računov so bila sicer, kot je razvidno iz uvodne izjave 8 Direktive 2010/45, uvedena pravila v zvezi z veljavnimi zahtevami v zvezi z davkom na dodano vrednost, v skladu s katerimi je treba papirne in elektronske račune obravnavati enako. Vendar v zvezi s sklepom Komisije, s katerim je bilo ugotovljeno, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30 Direktive 2004/17 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, na ozemlju države članice ni izpolnjen, s tem dejstvom ni dokazano, da je Komisija storila očitne napake pri presoji, ker je štela, da dostava po pošti in elektronska dostava nista medsebojno nadomestljivi. Odkar je namreč v zadevni državi članici elektronsko izdajanje računov postalo de jure obvezno v razmerjih med podjetji in vlado, se vprašanje medsebojne nadomestljivosti ne postavlja.

   Poleg tega so na ravni predpisov poštne storitve – in ne elektronske – določene kot storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 14 PDEU, kot je razvidno iz uvodne izjave 3 Direktive 2008/6 o spremembi Direktive 97/67 glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti. V skladu s členom 3 Direktive 97/67 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve je izvajanje poštne storitve univerzalna storitev. Tako ni mogoče ugotoviti, da so poštni in elektronski računi praviloma na ravni predpisov izenačeni. V zvezi s tem dejstvo, da se naslovljeno oglaševanje po pošti v skladu z Direktivo 2008/6 z regulativnega vidika šteje za pošiljko korespondence, ne vpliva na pravilno opredelitev upoštevnega trga v okviru preizkusa člena 30 Direktive 2004/17.

   (Glej točke 53, 54, 168.)

8.  Pojem upoštevnega trga v smislu Odločbe 2005/15 o pogojih uporabe postopka, predvidenega v členu 30 Direktive 2004/17 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev zajema možnost obstoja dejanske konkurence med proizvodi, ki so del trga, kar pomeni zadostno stopnjo medsebojne zamenljivosti glede na enako uporabo med vsemi proizvodi, ki so del istega trg. Medsebojna zamenljivost ali nadomestljivost se ne presoja le glede na objektivne značilnosti zadevnih proizvodov in storitev, temveč je treba upoštevati tudi pogoje konkurence ter strukturo povpraševanja in ponudbe na trgu.

   (Glej točko 57.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 64, 146.)

10.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 127.)

11.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 132, 138.)

12.  Zakonitost sklepa Komisije, sprejetega na podlagi člena 30 Direktive 2004/17 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je treba presojati glede na podatke, ki jih je Komisija lahko imela na voljo ob njegovem sprejetju.

    (Glej točko 142.)

13.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 146, 190.)

14.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 151, 170, 200.)

15.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 188.)