Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014TJ0457

    Rouffaud proti ESZD

    SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA

    (pritožbeni senat)

    z dne 15. julija 2015

    Thierry Rouffaud

    proti

    Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD)

    „Pritožba — Javni uslužbenci — Pogodbeni uslužbenec za pomožne naloge — Sprememba pogodbe — Pravilo o skladnosti med tožbo in pritožbo — Člen 91(2) Kadrovskih predpisov“

    Predmet:

    Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 9. aprila 2014, Rouffaud/ESZD (F‑59/13, ZOdl. JU, EU:F:2014:49), s katero se predlaga razveljavitev navedene sodbe.

    Odločitev:

    Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 9. aprila 2014, Rouffaud/ESZD (F‑59/13, ZOdl. JU, EU:F:2014:49), se razveljavi. Zadeva se vrne v razsojanje Sodišču za uslužbence. Odločitev o stroških se pridrži.

    Povzetek

    Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in vzroka – Tožbeni razlogi in trditve, ki niso navedeni v pritožbi, vendar so z njo tesno povezani – Dopustnost

    (Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

    Pravilo o skladnosti med pritožbo v smislu člena 91(2) Kadrovskih predpisov in poznejšo tožbo določa, da je pritožbeni razlog, naveden pred sodiščem Unije, dopusten le, če je bil predložen že v predhodnem postopku, tako da se lahko organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, seznani z očitki zainteresirane stranke zoper izpodbijano odločbo. To pravilo je utemeljeno s samim ciljem predhodnega postopka, katerega namen je omogočiti sporazumno rešitev sporov med zadevnimi uradniki in zaposlenimi na eni strani ter upravo na drugi strani. Iz tega sledi, da lahko predlogi, predstavljeni pred sodiščem Unije, vsebujejo samo izpodbojne razloge, ki temeljijo na enakem vzroku kot izpodbojni razlogi, navedeni v pritožbi, pri čemer je treba poudariti, da se ti izpodbojni razlogi lahko oblikujejo tako, da se pred sodiščem Unije predstavijo tožbeni razlogi in trditve, ki v pritožbi niso nujno navedeni, vendar pa so z njo tesno povezani.

    Zato se pritožbe ne smejo razlagati ozko, ampak jih je treba, nasprotno, obravnavati odprto. V zvezi s tem je vsebina akta pomembnejša od oblike. Posledično v okviru preučitve obsega izpodbojnih razlogov iz pritožbe ni dovolj osredotočiti se izključno na uradno zahtevo, ki jo je v njej predložil pritožnik.

    Poleg tega mora imeti za to, da je mogoče doseči cilj predhodnega postopka iz člena 91(2) Kadrovskih predpisov, uprava možnost, da se dovolj natančno seznani z očitki zadevne osebe zoper izpodbijani sklep. Uprava mora torej imeti možnost dovolj natančno seznaniti se z očitki ali zahtevami zadevne osebe, da bi lahko poizkusila doseči sporazumno rešitev spora.

    (Glej točke 24, 28 in 32.)

    Napotitev na:

    Sodišče: sodba z dne 29. junija 2000, Politi/ETF, C‑154/99 P, Recueil, EU:C:2000:354, točka 17;

    Splošno sodišče: sodbi z dne 25. oktobra 2013, Komisija/Moschonaki, T‑476/11 P, ZOdl. JU, EU:T:2013:557, točke od 71 do 73 in od 76 do 78 ter navedena sodna praksa, in z dne 14. julija 1998, Brems/Svet, T‑219/97, RecFP, EU:T:1998:165, točka 45 in navedena sodna praksa.

    Top